Igralec, ki je blestel tako na odru kot na filmskem platnu, se je rodil 5. februarja 1948 v Leedsu. Thomas Geoffrey Wilkinson je otroštvo preživel na očetovi kmetiji, pri enajstih pa se je družina preselila v Kitimat v Kanado, kjer so živeli štiri leta, potem pa so se vrnili v Cornwall, kjer sta starša vodila pub. Wilinson je diplomiral na univerzi Kent v Canteburyju iz angleške in ameriške literature. V času študija ga je zasvojilo igranje in režiranje s tamkajšnjo univerzitetno dramsko skupino. Po končani diplomi je študiral še na Kraljevi akademiji za dramske umetnosti v Londonu in tam diplomiral 1973.
Igralec, ampak …
Svojo igralsko kariero je začel na odru v nottinghamskem Playhouseu. 1976 je zaigral tudi v prvem filmu Senčna črta, ki ga je režiral poljski režiser Andrzej Wajda. Zatem se je pridružil Kraljevi Shakespearovi skupini in 1981 debitiral pri West Endu kot Horatio v Hamletu na deskah Aldwych Theatrea. Za vlogo je bil nominiran za nagrado Lawrencea Oliviera za najboljšo stransko vlogo. 1984 je nastopil v stranski vlogi v trilerju Parker in 1985 v biografskem filmu Sylvia o novozelandski pisateljici, pianistki in pedagoginji, Sylvii Ashton-Warner. Istega leta je dodal še dramo Wheterby z Vanesso Redgrave in Ianom Holmom. Vse to so bile še vedno relativno majhne vloge. Nastopil je tudi na televiziji, najbolj znan je bil kot Raymond Gould v ITV-jevi seriji Prvi med enakimi (1986). Ob enem je nastopal tudi v Playhouseu kot Pastor Maders v Ibsenovi drami Duhovi. 1988 je odigral tudi Dr. Stockmana v še eni Ibsenovi igri, Sovražnik ljudstva, za vlogo je bil še enkrat nominiran za nagrado Lawrencea Oliviera, tokrat za igralca leta. 1993 je nastopil v filmu V imenu očeta skupaj z Danielom Day-Lewisom in Emmo Thompson. Kritiki so ga 1994 opazili kot Setha Pecksniffa v BBC-jevi priredbi Dickinsonovega Martin Chuzzlewit.
Končno preboj
Šele 1995 je začel dobivati vidnejše vloge, tako je imel majhno, a vidno vlogo umirajočega očeta v drami Anga Leeja, Razsodnost in rahločutnost pisateljice Jane Austen. Sledil je film Duh in tema (1996), zaslovel pa je leto zatem, ko je bil del skupine v dramski komediji Do nazga! (1997), za vlogo je dobil nagrado BAFTA za najboljšega stranskega igralca. Istega leta je bil še Markiz Queensberry v biografiji Wilde in Hugh Stratton v romantični drami Oscar in Lucinda. 1998 smo ga lahko gledali v romantičnem filmu Zaljubljeni Shakespeare, igralska ekipa, v kateri so bili še Gwyneth Paltrow, Joseph Fiennes, Geoffrey Rush in Judi Dench, pa je za film dobila nagrado Filmskega ceha za izreden dosežek. V filmu Ful gas (1998), v katerem sta v naslovni vlogi igrala Chris Tucker in Jackie Chan, je bil ambasador Thomas Griffin, v Patriot (2000) pa je bil kot general lord Cornwallis glavni nasprotnik Mela Gibsona in Heatha Ledgerja.
Kot priznani igralec je dobil vlogo žalujočega očeta v drami V spalnici, kjer sta igrala še Marisa Tomei in Sissy Spacek. Za vlogo v tem indie filmu je bil nominiran za Oskarja za najboljšega igralca. Sledili so Pomembno je imenovati se Ernest (2002), Dekle z bisernim uhanom (2003), za HBO-jev film Normalen, pa je bil nominiran za Emmy in Zlati globus. 2004 smo ga videli v Večno sonce brezmadežnega uma z Jimom Carreyem in Kate Winslet, bil je tudi Carmine Falcone v Nolanovem Batman: začetek (2005). Posnel je tudi grozljivko Izganjanje hudiča Emily Rose (2005), Ločene laži (2005) in triler Woodyja Allena, Cassandrine sanje (2007). 2007 je zaigral odvetnika z bipolarno motnjo v filmu Michael Clayton, za kar si je prislužil nominacijo za Oskarja za stransko vlogo. V mini seriji na HBO-ju, John Adams(2008) je bil Benjamin Franklin in si za vlogo prislužil Emmyja in Zlati globus kot tudi nominacijo Igralskega ceha.
Tega leta je bil tudi Fredrich Fromm v Operaciji Valkyrie s Tomom Cruiseom in Lenny Cole v Ritchijevi kriminalki RocknRolla. Sledili so trilerji Dvoličnost (2009), Zarotnik (2010) in Dolg (2010). John Landis ga je povabil v komedijo Burke in Hare (2019), v Piscu iz sence Romana Polanskija pa je bil agent CIA. Pohvaljen je bil tudi za upodobitev očeta Kennedyjev, Josepha Kennedyja v televizijski seriji o Kennedyjih, za kar je bil spet nominiran za nagrado Emmy. 2011 smo ga gledali še v komediji Zeleni sršen in akcijskem filmu Misija nemogoče: protokol duh. Z Judy Dench, Billom Nighyjem in Maggie Smith je blestel v komediji Eksotični hotel Marigold (2011). Sledila sta filma Belle (2013), kjer je bil Lord Mansfield in Selma (2014), kjer je upodobil 36. predsednika ZDA, Lyndona B. Johnsona.
2014 je bil povabljen v komedijo Wesa Andersona, Grand Budapest hotel, z Daveom Francom in Vinceom Vaughnom pa je odigral komedijo Nedokončani posel (2015). Naslednje leto smo ga gledali kot novinarja v drami Snowden. Njegov zadnji veliki film je bila zgodovinska drama Belgravia (2019), kjer je nastopil skupaj z ženo, na televiziji pa je zadnjič igral v televizijski seriji Do nazga!, ki so jo na Disney+ prikazali lani poleti. Wilkinson je živel v severnem Londonu s svojo ženo in prav tako igralko, Diano Hardcastle. Imela sta dve hčerki, Alice, rojeno 1989 in Molly, rojeno dve leti pozneje.
Tom Wilkinson je umrl 30. decembra lani, star 75 let.
