Prav tako bi le redki - vključno z njo - pomislili, da se bo temnolaska pojavila v dveh filmih s poroko v naslovu (Vojna med nevestama ter prihajajočem Rachel Getting Married, z oskarjevsko nominacijo), medtem ko bo javno dala na čevelj skoraj zaročenca, razkritega prevaranta. Danes 26-letna Anne nosi s seboj precejšnje breme za svoja leta, a se z njim uspešno sooča in ga prenaša.
Sodite med vzhajajoče hollywoodske zvezde. Se kdaj uščipnete, da bi videli, ali morda ne sanjate?
Ha, na srečo ne. Od nekdaj sem si želela postati igralka, ampak deklet, ki si to želijo, je veliko. Neverjetno je biti del tiste izbrane peščice, ki se ji je posrečil veliki met. Zavedam se, da moram vsak dan trdo delati, če se hočem obdržati tu, kjer sem, zato časa za sanjarjenje nimam. Nobena igralka ne bi smela misliti, da bo zaradi ene ali dveh zaporednih opaznih vlog avtomatično postala diva z dolgoletno kariero. Sama si želim iz dneva v dan napredovati, nočem, da bi se me gledalci ali filmski ustvarjalci naveličali, ker bi bila enoplastna.
Imajo vas za zgled za mlada dekleta.
Res? Sama se ne vidim v tej vlogi. Če je komu pri srcu kaka moja vloga, če se mu zdim morda dobra oseba, je to zelo lepo. Ampak vsak človek je poseben, vsakdo se predvsem trudi za to, da bi uresničil tisto, kar si želi sam. Če sem ljudem všeč, s tem nimam težav, ampak ne želim, da bi zdaj kdo posnemal moje življenje.
Kaj menite o zamisli za dvojno poroko?
O moj bog, ne, hvala! Poglejte najini junakinji, najboljši prijateljici sta, potem pa izbereta isti datum in postaneta sovražnici. Zgodba se ne zdi neverjetna ... Moja sanjska poroka bi se zgodila kje na prostem, blizu oceana. Ne predstavljam si, da bi imela veliko poroko z bliščem in stotinami gostov. Želim si kaj intimnejšega, preprostega. Tudi pri ženinu ne bi bila izbirčna. Če bi se kje našel dvojček Johnnyja Deppa, bi se z njim poročila še isti dan!
Lansko leto je bilo za vas osebno precej viharno. (Anne je zapustila izbranca Raffaella Follierija, potem ko se je izkazalo, da je bil možakar brez njene vednosti vpleten v vrsto nečednosti, op. avt.) Še vedno verjamete v zakonsko srečo?
Povedano po pravici? Nisem čisto prepričana, ta hip sem zelo daleč od tega, da bi razmišljala o svoji poroki. Najprej moram ugotoviti, kdo sem in kaj hočem v razmerju. Po vseh razočaranjih se moram spet odkriti kot ženska, ugotoviti, kaj je tisto, po čemer hrepenim, brez česar ne morem in česa nočem dovoljevati. Šele potem lahko stopim pred oltar. V zadnjem letu sem osebnostno zelo napredovala. Življenje me je naučilo vrsto lekcij in danes sem veliko zrelejša, odgovornejša, tudi bolj premišljena in rezervirana oseba. Upam, da bo leto 2009 povsem drugačna zgodba, želim si, da bi lahko v življenju malo več uživala v brezskrbnih trenutkih. Lanskega leta si ne želim ponoviti nikoli več.
Kdo vam je pomagal prebroditi težke čase?
Moje prijateljice. Najboljše so, enkratne. Čudovito je, da vem, kaj imam v njihovi podpori, naša vez je velika in trdna opora za moj vsakdan. Ženske družbe so nekaj posebnega. Ko gre kateri iz naše skupine narobe, se dekleta zberemo pri njej, preživimo skupaj vikend, se resno pogovorimo in nato počnemo še kaj zabavnega, da lažje pozabimo. Moje punce so mi priskočile na pomoč, kot da bi šlo za njihovo družino. Ampak saj po svoje tudi smo družina. Ljubezen, skrb za bližnjega, duša, čustva, to so naši aduti. Moškega lahko v nekem trenutku neizmerno ljubiš, pa greš potem narazen in se nikoli več ne vidiš. Pri prijateljici veš, da se boš prej ali slej spet znašla na istem kraju in da te bo tam čakala. Prijateljice so zame pomembnejše od kariere, od uspeha, ta hip tudi od razmerja. Ko jih potrebujem, so mi na voljo, in dobro vedo, da bom tudi jaz pomagala njim, če bo potrebno.
