Goran Vojnović – letnik 1980, uspešen diplomant UL AGRFT, režiser kratkih filmov Fužine zakon, Sezona 90/91, Moj sin, seksualni manijak in Kitajci prihajajo, scenarist kratkega filma Srečno pot, Nedim – je potem ko je na filmski sklad poslal scenarij za celovečerni prvenec Čefurji raus in so mu ga zavrnili, po njem napisal roman Čefurji raus, ki je lani doživel velik komercialni uspeh in letos še dramatizacijo, Vojnović pa je zanj dobil nagrado Prešernovega sklada. Neljubeznivo usodo na filmskem skladu je doživljal tudi s scenarijem za celovečerni film Piran - Pirano, ki ga je po zapletih vendarle v ponedeljek začel snemati v filmskih studiih Viba filma. Producent celovečerca je Arsmedia, v njegov proračun 1,542.719 evrov je filmski sklad vložil 920.507 evrov gotovine, preostalo pa Filmski studio Viba film s tehničnimi storitvami ter koproducenta Jadran film iz Zagreba in Radiotelevizija Slovenija.
Piran - Pirano, film o prepletu življenjskih usod Italijana Antonia, Bosanca Veljka in Slovenke Anice, so na natečajih filmskega sklada za sofinanciranje večkrat zavrnili, letos pa je zagorela zelena luč in snemanje se je lahko začelo. Po 16 snemalnih dneh v Vibinih studiih bodo aprila 2010 še 20 dni snemali v Piranu, kjer septembra 2010 na Prvomajskem trgu obljubljajo tudi predpremiero filma.
Vojnović po lastnem scenariju režira pripoved o ostarelem Italijanu Antoniu (Boris Cavazza), ki se po več kot šestdesetih letih vrne v Piran, kjer se je rodil in odraščal, da bi videl rojstno hišo, v kateri zdaj živi Veljko (Mustafa Nadarević), ki ne more preboleti smrti svoje žene Anice in je vse bolj izgubljen. Piran brez nje mu postaja tuj in vse močneje ga vleče v rojstno Bosno, od koder je pobegnil v otroštvu. Srečanje dveh starčkov na koncu življenjske poti nas vrne v čase, ko so v Piran vkorakali partizani in je tragična usoda Antonia, Veljka in Anico zapletla v nenavaden ljubezenski trikotnik, ki je močno zaznamoval njihova poznejša življenja, vojna pa je povsem spremenila tudi podobo mesta. Ko se izkaže, da je Antonio v Piran prišel umret, se starčka ponovno znajdeta na nasprotnih straneh. Čigav dom je pravzaprav Piran in kdo od njiju ima večjo pravico do smrti v njem? In kdo bo na piranskem pokopališču pokopan poleg Anice? Medtem ko Antonio umira v Veljkovi zakonski postelji, slednji obuja zgodbo, ki naj bi dokazala, da se je tudi on nekoč rodil v Piranu. Ravno zaradi Antonia Veljko spozna, da je Piran njegov dom. Samo, kako naj to razloži italijansko govorečemu Antoniu?
Režiserjevi tesni sodelavci so direktor fotografije Radovan Čok, avtorica glasbe Tamara Obrovac, scenografka Urša Loboda, kostumografka Zvonka Makuc, oblikovalka maske Mirjam Kavčič in montažer Janez Bricelj. Producent filma je Franci Zajec iz Arsmedie. V številni igralski zasedbi poleg Cavazze in Nadarevića najdemo še Nino Ivanišin (mlada Anica), Moamerja Kasumovića (mladi Veljko), Francesca Borchija (mladi Antonio), Petra Musevskega, Natašo Tič Ralijan, Janka Petrovca, Daniela Veznaverja, Lauro Podogoršek, Marka Sosiča, Jožico Avbelj, Gregorja Zorca, Mateja Puca, Aleksandra Rajakovića - Saleta, Miho Nemca, Mirando Caharijo, Majo Gal Štromar in druge.
