Mlado družinico Reneja Krhina smo obiskali na Perovem pri Grosupljem, kjer te dni preživijo veliko časa. Od tam namreč prihaja Pia Bernjak, pred materinstvom manekenka z zavidljivo mednarodno kariero, ki se namerava na modne brvi še vrniti. Mlada starša zdaj hvaležno sprejemata pomoč in nasvete, ki sta jih v teh prvih tednih starševstva deležna od njunih staršev. Tako Pijini kot Renejevi starši so namreč veseli, da sta se odločila svojo družinsko zgodbo nadaljevati v Sloveniji, oba sta bila namreč dolga leta veliko odsotna. Pia je svojo kariero razvijala v modnih prestolnicah Parizu in Milanu, Rene pa je v tujini živel vse od njegovega šestnajstega leta – v Italiji, Španiji, Franciji, nazadnje v daljni Avstraliji: »Veliko stvari sem zamudil, ko začnem razmišljati o preteklosti. O vseh zamujenih rojstnih dnevih, silvestrovih in vseh dogodkih, pri katerih nisem mogel biti zraven. Zato želim zdaj iti na vse, ker želim vse nadoknaditi. Želim si čim bolj izkoristiti čas in ga preživeti s svojimi bližnjimi. Imam še vse štiri stare starše. Želim si, da smo čim več skupaj, všeč pa mi je tudi, da to Pie ne moti, ker marsikatero punco bi to zmotilo. Ampak mi smo pač navajeni tako, smo zelo povezani. In tudi Pia je zelo povezana s svojimi domačimi, pa tudi moji in njeni se veliko družijo. Čim bolj si želimo izkoristiti skupni čas, zato smo malo tu, malo na Štajerskem.«
Trenutno je njuno življenje pravzaprav razpeto med tremi lokacijami – Jakobskim Dolom, od koder prihaja Rene, Perovim pri Grosupljem, kjer je prej živela Pia, in Mariborom, kjer si trenutno urejata dom v samem središču mesta. Rene razkrije njune načrte: »V Mariboru bomo dve ali tri leta, potem bomo živeli v Jakobskem Dolu, odločila sva se, da bomo živeli na vasi.« Pia pritrdi, da se tega veseli, saj je tudi ona vajena življenja na vasi: »Podeželje mi ustreza, že od nekdaj sem navajena, da smo obkroženi z gozdom. Na začetku mi bo sicer kar prijalo, da bomo v mestu. Izkoristili bi radi življenje v središču mesta, sicer pa je tudi Jakobski Dol zelo blizu mesta.«
Super punca in super fant
Njuni pogledi na skupno prihodnost so zelo podobni in zelo se dopolnjujeta, čeprav noben od njiju ni tipičen predstavnik njunih poklicev. Pia ni tipična manekenka in Rene ni tipični nogometaš, prav to pa je vedel njun skupni prijatelj, ki ju je povezal. Rene nam zaupa, kako je spoznal deset let mlajšo žensko njegovega življenja: »Spoznala sva se prek skupnega prijatelja. Oba sva bila takrat v življenjskem obdobju, ko sva se razšla s prejšnjima partnerjema. Prijatelj mi je zelo pomagal tudi psihično, veliko sva se pogovarjala. Je pa tudi Pijin zelo dober prijatelj. Malo sem jo poznal že prej, tako prek Instagrama, bila je model za spodnje perilo Etam in vedel sem, da je lepa punca. Ta prijatelj mi je še rekel, da je v redu punca, da prihaja iz dobre družine, da so tudi njeni starši ljudje na mestu.« Pia nam zaupa svojo plat: »Tudi jaz sem od prijatelja izvedela, da je Rene super fant, ampak sem bila zelo previdna. Ne maram niti teh pozornosti prek Instagrama, in ko mi je nekaj napisal, mu sploh nisem hotela odgovoriti.«
Rene pa je vztrajal in kar dva meseca je trajalo, ko sta si prek družbenega omrežja le dopisovala, preden sta se videla. Pia doda: »Potem sva se kar hitro ujela in v bistvu sva bila takoj pripravljena na novo zvezo.« Rene pritrdi: »Po mojem bi se ujela tudi, če ne bi imela preteklih slabih izkušanj. Če gledam s svojega vidika, veliko bolj cenim to zvezo, ne ponavljam več svojih napak.«
Romeu bo sledila še Julija
Za otroka sta se odločila zavestno in ne nameravata ostati le pri enem. Lahko torej rečemo, da bo Romeu sledila še Julija? Rene se nasmeje in odgovori, da zagotovo: »Sem edinec, vedno pa sem si želel še bratca ali sestrico, zato si tudi želim več otrok.« Pia zase pravi, da je pri 24 letih še dovolj mlada, da se vrne na modne brvi in ima potem še enega otroka: »Uživam v tem delu in ga ne bi pustila. Tudi glede kariere sem bila na neki točki, ko sem razmišljala še o čem drugem. Ravno prav se je poklopilo, da imam malo premora in da imava že zdaj družino.«
Prav tako ni opustila načrtov za dokončanje študija. Po končani bežigrajski gimnaziji je namreč postala študentka prava, trenutno je v drugem letniku. Pa obstaja tudi možnost, da se k svoji nogometni karieri vrne Rene? On to zanika: »Ne, meni je šlo po pandemiji vse navzdol. Naredil sem tudi nekaj napak. Imel sem dosti dobrih ponudb, ampak mi je po karanteni prijalo biti malo doma. Imel sem ponudbe, za katere sem mislil, da se bodo uresničile, pa se potem niso, in potem sem bil že tako dolgo doma, da se je bilo težko vrniti. Zatem so prišle neke slabše ponudbe, potem še ta Avstralija, in ko sem šel narazen z bivšo, je bilo vsega preveč. Odločil sem se, da vse pustim. Nisem imel moči, da bi šel spet v tujino in bil sam. In nič mi ni žal, saj se potem morda midva s Pio ne bi spoznala.«
V svoji bogati nogometni karieri je med drugim okusil, kako je osvojiti enega največjih nogometnih naslovov, Ligo prvakov, kar se je zgodilo leta 2010 z italijanskim klubom Inter. Danes prizna, da nogometa ne spremlja zelo zavzeto: »Nogomet spremljam redko. Spremljam reprezentanco, kadar igra, in gledal sem finale Lige prvakov, preostalih tekem pa ne spremljam. V mojem življenju je bilo dosti nogometa, vse se je vrtelo le okoli njega, a nisem tisti klasični nogometaš. Že ko sem igral, sem bil manj vpet v to, nisem poznal vseh igralcev in nisem gledal vseh tekem, rad sem odmislil nogomet po treningu.«
Seveda bo spremljal prvenstvo v Nemčiji, ohranil je tudi stik z nekaterimi našimi reprezentanti: »Največ se še slišim z Verbičem, Matavžem, Beričem in Lazarevičem, včasih tudi z Oblakom, saj smo bili skupaj že vse od reprezentance U-21.«
Vlaga v svoj domači kraj
Te dni se ukvarja z naložbami v nepremičnine, pri čemer mu pomaga njegov oče. V domači vasi Jakobski Dol so tako že zgradili stanovanjski blok, dva še bodo, prav tako predvidoma devet stanovanjskih hiš. Želi si namreč, da bi njegov kraj zaživel. Imajo idilične življenjske razmere, šolo, novi vrtec in veliko narave, le dobrih deset minut so oddaljeni od Maribora, prav toliko od Avstrije: »Oče me je prepričal, da naj vlagam v svoj kraj. Želimo si, da mladi iz Jakobskega Dola ostanejo in si tu ustvarijo družine, pa tudi da pridejo novi mladi.«
Vesel je, da bo tam odraščal njegov sin, njegova mala kopija, mali Rene, kot mu ljubkovalno pravi Pia. Svojo pripadnost okolju, iz katerega izhaja, pa Rene kaže tudi z zavzetostjo, da bi popestril dogajanje v Mariboru. V ta namen s prijateljem prirejata družabne dogodke, imenovane Skrivalnice: »Na vsaki zabavi tudi zbirava sredstva za dobrodelni namen. Tako smo zbirali sredstva za osnovno šolo pa za poplavljence in za družino v Afriki. Zdaj spet prirejamo dogodek, tokrat na Lentu pri stari trti. Z odzivom sva zelo zadovoljna. V Mariboru se je zdaj tudi začelo več stvari razvijati v pravo smer.«
Rene je neizmerno zadovoljen, saj zdaj tudi njegova pot poteka v smeri, kot si jo je začrtal. Tako poslovno kot zasebno je srečen in izpopolnjen, s Pio pa načrtujeta tudi poroko. Pravzaprav bi bila že poročena, a si Pia ni želela biti noseča na svoji poroki, tako da ostaja to še en njun cilj, ki ju bo še bolj povezal in jima polepšal nadaljnje skupno življenje.