Ustvarjanje je v življenju Mojce Rajh prisotno že od nekdaj. »Verjetno mi je bilo položeno v zibelko. Še pred začetkom šolanja sem veliko ustvarjala. Skozi obdobja sem spreminjala materiale, s katerimi ustvarjam, pa tudi to, kaj ustvarjam. Ustavila sem se pri izdelavi unikatnega nakita,« uvodoma pove. Kot največji izziv pri svojem delu izpostavlja čas. »Poleg svojega poklica, kjer veliko dela ostane še za popoldan in večer, ustvarjanje takšnega nakita vzame veliko časa, zato ga je včasih velik problem najti. Se mi pa zdi, da je na splošno to problem zdajšnjega obdobja. Še posebno če imaš službo, ki je ob odhodu z delovnega mesta ne izklopiš, ali pa si samozaposlen,« pripoveduje. In ko smo ravno pri času … Največ so ji do zdaj vzeli uhani, ki so nato tudi ostali pri njej doma. »Nastajali so štiri dni. To je čas, ki ne vključuje nabiranja in sušenja cvetja, ki je prav tako dolgotrajen proces, saj cvetje sušim naravno, brez kemikalij.«
Rastline nabira sama
Kot biologinja ima rastline rada že od nekdaj. Nima najljubših, pač pa jih obožuje mnogo: od sobnih rastlin imam rajši zelene, variegirane, v šopkih so ji ljubi tulipani nežnih barv, potonike, hortenzije, evkalipt in ranunkule. Vse rastline, večinoma gre za travniške, ki jih uporablja v nakitu, namreč nabere sama. »Narava mi na splošno predstavlja dom, spokojnost. Tam se vedno znova najdem, umirim. Tako (po)polna je. Najraje grem na sprehod, nabiram cvetje in različne gozdne sadeže, gobe. Včasih tudi samo posedim in ji prisluhnem, jo opazujem in občudujem,« pripoveduje. Nakit izdeluje le, kadar si tega zaželi in kadar se dobro počuti. »Takrat se namreč dogaja čarovnija in nastanejo lepi kosi s pozitivno energijo v sebi. Na silo in na hitro se ne lotim ustvarjanja.«
Ni pa to edino ustvarjanje, ki jo zanima. »Vedno me zamika kaj novega in rada se preizkušam v novih stvareh. Občasno me zamikajo fotografiranje, slikanje in izdelovanje keramike, a je preprosto premalo časa, da bi to bolj razvila, je pa ustvarjalnost potrebna tudi pri mojem poklicu.« Tistega nekaj malo prostega časa, ki ga vendarle ostane, pa rada izkoristi za obisk kakšnega koncerta, predstave ali kavo s prijateljicami. »Rada okušam tujo kulinariko, hodim na izlete, potovanja, na vožnjo s kajakom ali pa v kakšno trgovino z rastlinami ali kristali.«
Slovenci in nakit
Pravi, da so njene stranke verjetno vsaj malo podobne njej – želijo si nositi nekaj lepega, ženstvenega, z delčkom narave. »Okusi so različni in mislim, da niso tako odvisni od narodnosti. Se mi pa zdi, da veliko Slovencev še vedno ne ceni unikatnosti in ročno izdelanega nakita, denar raje odštejejo za poceni nakit, ki je izdelan strojno in je posledično brez prave energije, duše.«
Ustvarjanje nakita ima za Mojco posebno moč. »V meni vzbuja zadovoljstvo in me zelo pomirja. Takrat se čas ustavi in vse drugo odmislim. Se pa v imenu moje blagovne znamke poleg besede calma, ki pomeni miren, skriva tudi beseda alma (C je v logotipu prikazan kot luna in prav tako nakazuje na tesno povezanost z naravo), ki pomeni duša. Če povzamem, ime predstavlja neponovljive kose, kot je neponovljiva narava, nosi njene delčke in je namenjen ljudem oziroma dušam, ki cenijo mirnost, unikatnost in lepoto narave.« In kako unikat prilagoditi posamezniku? »Prva pomembna lastnost je barva kovine. Nekateri se najdemo bolj v topli, zlati barvi, drugi v hladnejši, srebrni barvi, spet tretji pa v obojem. Zato se trudim izdelovati nakit v različnih kombinacijah. Druga lastnost je del narave v nakitu – cvetje, listje, kristali, školjke, biserovina … Večkrat strankam prilagodim dolžino ogrlice ali zapestnice. Zgodi se tudi, da stranka pride z idejo, kaj bi želela, ji pripravim različne možnosti in izbere svojo najljubšo. Ker smo ljudje unikatni, je prav, da tudi nosimo unikaten nakit oziroma kose, ki so namenjeni samo nam,« pripoveduje naša sogovornica.
Po njenem nakitu včasih posežejo celo moški, ki pa najpogosteje izberejo zapestnice s kristali. In še ena zanimivost: njen nakit, natančneje prstan, je izbrala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Sicer pa tudi sama najpogosteje nosi svoj nakit. »Najraje imam svoj nakit in ogrlico, ki je prav tako unikatna in personalizirana, saj sem jo zasnovala skupaj z lastnico zlatarne Alys. Velikokrat imam težavo, saj so mi moji kosi tako všeč, da bi jih želela kar obdržati. Občasno pa nosim tudi nakit drugih ustvarjalk,« se nasmeji. Njena še neuresničena želja je, da bi ustvarjala nakit s pravim zlatom ali srebrom in imela svojo pravo delavnico, ki bo samo zanjo. »Lepo bi bilo imeti tudi svojo peč za keramiko. Moj cilj je skromen – uživati v ustvarjanju in videti čim več nasmeškov na obrazu in iskric v očeh strank, ko pogledajo moje kose nakita.«
