Čuk Jože Potrebuješ je v dolgoletni karieri postal tako prepoznaven, da se ne more skriti niti v popolni smučarski opremi. »Bil sem na Kronplatzu. Na sebi sem imel očala, čelado, rokavice in še šal čez. Usedel sem se na sedežnico. Moški zraven mene je kihnil in sem mu instinktivno rekel: 'Na zdravje!' Moški pa me je, ne da bi me pogledal, vprašal: 'O, a si ti Jože od Čukov?' Vprašal sem ga, kako je to uganil, in odvrnil mi je, da po glasu. Nisem mogel verjeti, da me je prepoznal po dveh besedah. Potem se je odvila debata in sva cel dan skupaj smučala, prav posrečeno je bilo. Povedal mi je tudi, da smo mu pred leti igrali celo na maturantskem plesu in da je tudi sicer naš veliki oboževalec ter da je njihova himna v koprskem smučarskem klubu, katerega član je bil, naš Pancer tanc,« nam je zaupal Jože.
Neznanec ga je prepoznal po dveh besedah
Lahko si povezne na glavo smučarsko čelado, smučarska očala, a ko odpre usta, vsakdo ve, s kom ima opravka.