»V prvih trenutkih sva bila v sedmih nebesih in sva samo opazovala najino čudovito deklico. Pozneje pa sva se začela zavedati, da nisva več sama. Šele v tistem trenutku resnično prvič dobiš tisti pravi občutek zrelosti in kot starš tudi velike odgovornosti. Vsekakor je velika razlika že v tem, kako vse okoli sebe doživljava drugače, kot sva prej. Seveda pa ne bi ničesar spremenila. Starševstvo naju je še bolj povezalo,« uvodoma povesta Miha Novak in njegova partnerica Lea Slapar. Pravita, da so zdaj izzivi v njunem življenju drugačni, a se z njimi dobro spoprijemata. »Misliva, da tisti največji izzivi verjetno šele prihajajo skozi odraščanje otroka, a verjameva, da se bova tudi z njimi uspešno spoprijela,« pravita. Tudi tisti, recimo mu »spalni izziv«, jima za zdaj dobro teče. »Lahko rečeva, da imava verjetno izjemno srečo, da spiva boljše kot prej. (smeh) Že od prvega dne, ko smo prišli domov, je najina punčka spala in se zbudila zgolj nekje dva- do trikrat na noč. In tako je še danes. Je pa res, da sva tudi midva tista, ki rada dolgo spiva, tako da mogoče ima pa to že v genih,« se nasmejita sogovornika. Deklica je spremenila njuno življenjsko rutino, a kot pravita, se je spremenilo samo na boljše. »Postala je središče najinega sveta. Nekaterih stvari ne moreš izpeljati enako, kot sva jih prej, temveč je treba bolj preudarno načrtovati. Naju pa to niti ne ovira ali kakor koli negativno vpliva,« pravi Lea, Miha pa doda: »Moja službena rutina sicer ostaja nespremenjena, je pa najina največja prioriteta najina princeska. Ker se vedno vsega ne da, znava šele zdaj stvarem reči tudi ne, saj je ona najina številka ena.« Lea na porodniškem dopustu zelo uživa: »Res sem vesela, da lahko vsak dan z njo kar najbolje izkoristim.«
Sta sanjski tim
Kot vse več novodobnih očetov je bil tudi Miha zraven pri porodu. »Preprosto ne najdem pravih besed, ki bi opisale te občutke, ko spremljaš celotni proces. Mislim, da bi se marsikdo lahko strinjal z mano. Vsekakor je bil prisoten tudi del strahu, ko razmišljaš, ali bo vse v redu. Je pa res, da sva poskušala biti že skozi vso nosečnost pomirjena in pozitivna, tako da sva si nekako že v samem razmišljanju naredila prostor za prepričanje, da bo vse super. Tudi čez sam proces sva bila zelo povezana. Veliko je bilo smeha in pozitivne energije, tako da lahko rečem, da sva bila sanjski tim,« opisuje glasbenik. Ime deklice – to še vedno ostaja skrivnost – sta izbrala, celo preden sta izvedela za nosečnost. »To je dolga zgodba, zato bo ostala najina,« se nasmejita.
Zanimivo je tudi, da sta vse do našega intervjuja svojo družinsko zgodbo sreče čuvala zase, torej vse od lanskega poletja. »V enem od prejšnjih intervjujev sva sicer dejala, da hčerke ne bova medijsko izpostavljala, a sva zdaj naredila izjemo, ker je bilo veliko vprašanj ljudi, medijev. Pa čeprav tukaj ni šlo za skrivanje podatkov ali kar koli podobnega. Preprosto sva želela v polni meri izkoristiti naše prve skupne trenutke.« In kako bi opisala svojo deklico? Komu je bolj podobna? »Najina punčka je res zlata. Vsak dan nama podari mnogo iskrenih nasmehov. Ob njej sva spoznala novo dimenzijo ljubezni. Je zelo dobrovoljna in zadovoljna deklica. Glede podobnosti je pa čisto odvisno, koga se vpraša. (smeh) Jaz kot oče rečem, da je vsekakor podobna meni, Lea bi pa absolutno rekla, da je čisto ista kot ona pri takšni starosti. Če povzameva, lahko rečeva, da je podobna kar obema.«
Popoldanski družinski spanec
»Smo zelo povezana, srečna, zadovoljna in iskrena družina. Najbolj uživamo v skupnih trenutkih,« pravita. Te najraje preživljajo kar v domačem okolju. »Z Leo sva prava zapečkarja. Seveda si rada privoščiva oddih na morju, ampak doma sva pa najraje. (smeh) Si pa seveda, kadar smo skupaj, vzamemo čas za dolge sprehode in igranje. Ne manjka niti popoldanski spanec, kateremu se rad pridružim tudi sam, če mi le dopušča čas,« pripoveduje Miha in doda: »Absolutno s tem, ko postaneš starš, dobiš veliko odgovornost. Postaneš veliko bolj odgovoren za vse stvari. Pa tudi bolj organiziran. Mislim, da se z Leo zelo dobro znajdeva v vlogi staršev.« Ob tem sta nekaj vzgojnih prijemov prinesla tudi iz svojih primarnih družin. »Teh je kar nekaj, zagotovo pa prevladuje tista, da lepa beseda vedno lepo mesto najde.« Najpomembnejše sporočilo za življenje, ki ga želita predati hčerki, je: »Najprej imej najraje sebe, bodi zvesta sebi. Sledi svojim ciljem in sanjam. Obožujeva te in te imava rada,« v en glas rečeta mlada in presrečna starša. Pa bosta ostala pri enem otroku ali dopuščata možnost še za kakšnega družinskega člana? »To naj pa vendarle ostane sladka skrivnost,« se za konec še skrivnostno nasmehneta.
