Werner s svojima dekletoma od nekdaj rad potuje in letos ni bilo nič drugače. »Kanenas je bila na Maldivih že kot dojenčica, stara komaj osem mesecev, in če sem odkrit, se danes pri mojih letih in s to pametjo tega ne bi upal več. Prepričan sem, da ne bi zbral dovolj poguma, da bi se s tako majhnim otrokom odpravil na tako dolgo pot, ki je trajala mesec dni. Ampak, saj veste, bolj mlad, bolj nor. Ne nazadnje se je vse končalo brez zapletov in tako je tudi prav. Le kateri starš ne bi želel za svojega otroka vse najboljše,« pravi pevec.
Je pa do neljubega dogodka prišlo letos poleti, ko je družina dopustovala v Egiptu.
»Bili smo v Šarm el Šejku, v raju za potapljanje, in tega oddiha sem se kot zaprisežen in izkušen potapljač zelo veselil, še toliko bolj, ker sem končno dobil družbo oziroma partnerja za potope. Kanenas se potaplja že štiri leta, pri desetih letih je namreč uspešno opravila začetni potapljaški tečaj (OWD). Pri potopih je zelo mirna in zbrana, kar je pravo nasprotje od mene. Jaz frčim levo in desno, fotografiram ribe, korale in kar tekmujem sam s seboj, kaj bi še ujel v fotografski objektiv. Za seboj imam veliko potopov in ogromno izkušenj. Dobro se zavedam, da se pod vodo lahko srečaš z mnogimi izzivi, ki pa so lahko tudi neprijetni. In taki izkušnji sem bil priča tudi v Egiptu. S seboj nisva vzela svoje potapljaške opreme, kar je bila velika napaka. Za potapljanje sva najela zasebno ladjo z vso opremo in se podala do čudovitih koralnih grebenov ob polotoku Sinaj. Ko sva se spustila do globine 15 metrov pod morjem, ji je začel spuščati kompenzator plovnosti in posledično je začel zrak tako močno uhajati, da regulator ni več deloval pravilno. Hčerka pod vodo ni mogla več normalno dihati. Je pa zraven grozila še ena nevarnost: če si na takšni globini, se nikakor ne smeš na hitro dvigniti na površje, to je lahko usodna napaka. V takih trenutkih je pomembno, da ostaneš miren in zbran, poleg tega pa je treba hitro ukrepati. Kanenas sem podal svoj rezervni octopus in tako omogočil, da sva oba dihala s pomočjo iste jeklenke, ki nama je dovajala zrak, ter se tako počasi dvignila na površje. Tam je Kanenas zamenjala kompenzator plovnosti, ponovila sva potop in ga tudi uspešno opravila. Je pa bila to dobra šola in spoznanje, da se lahko najbolj zaneseš na svojo opremo, pa tudi da se nikoli ne potapljaš sam. Tokrat sem jaz hčerki rešil življenje, mogoče ga bo ona prihodnjič meni ali komu drugemu.«
Wernerjeva hči je že dodobra zajadrala v najstniška leta. »Je prava najstnica in vsak dan bolj odrasla in kot vsi pri njenih letih ima tudi najstniške muhe, ki jih skušava z Andrejo kar se da krotiti. Včasih je vse skupaj tako pretkano, da je kar malo dela,« med smehom potoži slavni oče.
Družina, ki je zelo povezana, poletje preživlja skupaj, daleč proč od odrskih luči. »Odločil sem se, da poleti ne bom več nastopal in da bo ta čas rezerviran za družino in počitek. Dovolj je bilo 35 let veselic, odrov na kamionskih prikolicah in šotorov, neprespanih noči, vikendov in praznikov, ko sem zabaval ljudi. Zdaj naj to prevzamejo mlajši izvajalci. Zdi se mi pošteno, da tudi oni dobijo priložnost in da jim mi starejši pustimo prostor. Jaz sem se z generacijami, ki so me spremljale, dobro zabaval. To pa seveda ne pomeni, da sem petje opustil. Še vedno bom snemal in nastopal, a ne tako intenzivno kot prej. Ves čas sem živel za jutri, zdaj pa je prišel trenutek, da se umirim in uredim življenje. Lahko rečem, da imam za seboj uspešno kariero, 20 samostojnih plošč, nešteto pesmi, koncertnih turnej, festivalov, nagrad. Zdaj je čas za družino in hvaležnost za vsak dan, ki mi ga bog podari. Med pandemijo sem zajadral tudi v poslovne vode in postal ambasador številnih imen slovenskih podjetij, kar na kreativni način širim prek družbenih omrežij ter povezujem podjetja.«
Werner se zaveda tudi neljube situacije, v kateri so se trenutno znašli številni Slovenci. »Danes imaš vse, jutri nimaš nič, zato moramo biti res hvaležni za vsak dan posebej in za zdravje,« poudarja. Te dni z družino preživljajo na Hrvaškem, v domačih Selcah, a z grenkim priokusom in žalostjo, saj njegovih staršev ni več, zato se še toliko bolj zaveda pomena življenja in družine. »Delovno je, saj se tudi na Hrvaškem spopadamo s poplavami, sicer pa imam veliko dela s sestavljanjem pohištva in sem tako rekoč med velikimi lego kockami, pleskam in urejam bivalni apartma ter druge apartmaje, ki jih nameravam začeti prihodnje leto oddajati. Sem deloven človek in se nobenega dela ne ustrašim. Pri tem mi dela družbo Andreja, medtem ko Kanenas uživa na plaži s prijateljicami. Zdaj sem daleč od tistega stresnega življenja, ki sem ga živel zadnjih 35 let.«
