»Tvoja, tvoja, tvoja sem vedno bila …« pravi ena od kitic njene skladbe. In čigava je Helena Blagne vedno bila? »Svoja ali bolje rečeno samosvoja. (smeh) In od občinstva seveda. Tu gre za edinstven odnos, poseben, verjetno najdlje trajajoči odnos v mojem življenju.« Tudi piko na i, kot je naslov njene nove pesmi, je v svojem življenju že naredila, in to prav v trenutku, ko se je zapisala glasbi. »Ni bilo vedno lahko, ni bilo preprosto, a če želiš biti dober, moraš glasbi podrediti svoje življenje. Vzporedno s tem pa uspeh, ki je logična posledica, ne sme biti cilj. Lahko je samo rezultat idealnega razmerja med željo in trdim delom in seveda umetnikovo integriteto.« V vseh teh letih je dala ogromno intervjujev. »Res že vrabci čivkajo o mojih začetkih, festivalskih zmagah, Stožicah … To so vprašanja, ki se kar naprej ponavljajo. Sama pogrešam teme z malce globljo vsebino. Veste, nekateri zmotno mislijo, da so ljudje površinski, ampak to je daleč od resnice. Ljudje namreč zelo dobro poslušajo, analizirajo in zelo dobro znajo ločiti zrno od plev. In prav je tako.« V vseh teh letih je javnost dodobra spoznala tudi resnično Heleno. »Načelno živim in delujem po načelu odprte knjige in vedno lahko razumete, ali direktno ali pa med vrsticami. (smeh) Seveda pa vsi v vstopamo v različne vloge. Vloge, ki jih sama živim, nimajo namena zavajanja, daleč od tega. V vsaki posamezni vlogi sem bila in sem še danes zvesta sama sebi, že zelo zgodaj sem ugotovila, da tako lažje živim in delam, diham. Helena glasbenica, Helena ženska, Helena pedagoginja so tako iste osebe, imajo iste vrednote, ampak delujejo drugače, ker jih življenjske okoliščine in okolje opredeljujejo drugače. Moja podoba v javnosti sem tako vedno jaz, ampak na način, ki sem si ga zamislila in oblikovala za neki namen. Gre seveda za varovalo, ki primarno služi meni, da v življenju ohranjam jasno identiteto glede na širok razpon človeških odnosov, ki jih negujem.«
Ena od vlog, v kateri jo vidijo mnogi, je tudi vloga ene in edine slovenske dive. O tem, ali zvezdništvo v Sloveniji obstaja ali ne, pevka razmišlja: »Kar zadeva zvezde v Sloveniji, imam tudi sama mešane občutke in ne poznam pravega odgovora. Mogoče bi tovrsten odgovor dobili od občinstva. Bolj kot to se mi zdi pomembno, da sem nekaterim mladim glasbenicam oporna točka. Ja, to je pravi izraz – oporna točka. Če zaradi moje kariere razumejo pomen discipline in trdega dela, potem sem nekaj naredila prav. Če razumejo pomen odrske identitete in kostumografije nastopa, potem še toliko bolje. Pomembno je, da mlada generacija razume koncept uspeha, ne samo posameznega ustvarjalca.« Ji pa kljub temu ljudje včasih zmotno pripisujejo to, da je zadržana, resna in razvajena. »No, resnica je seveda popolnoma drugačna,« se nasmeji. O svojih skritih talentih pa pravi: »Moj glasbeni talent je bil v mojem življenju tako prioriteten in močan, da je za druge talente preprosto zmanjkalo prostora in časa.«
Veliko tveganja in drznosti
Že kot mlado dekle si je postavila visoke cilje, tako osebne kot karierne, zato bi lahko dejali, da je sanjala o življenju, kakršnega živi danes. »Vedela sem, da zmorem, da znam, da mi pripada samo najboljše. Za sanjarjenje ni bilo časa, za predajanje iluzijam še manj. Bilo je samo trdo delo, veliko odrekanja in veliko neizmerne ljubezni do glasbe. Pa seveda veliko tveganja in drznosti. Brez tveganja ni nobene ustvarjalnosti, pa naj bomo še tako inteligentni in naj imamo še tako obsežno znanje,« razmišlja Helena, ki se prav vseh projektov v življenju loteva tudi s strastjo. »V karieri se nisem nikoli ozirala na številke, temveč na vsak album, na vsak koncert, na vsako medijsko pojavnost posebej. Na avtorje, skladbe, proces ustvarjanja. Menim, da so to elementi uspešnega izvajalca. To, da danes po 35 letih še vedno ostajam na glasbeni sceni, da imam koncerte, da lahko delam avtorske koncertne dogodke, je zame res uspeh. V preteklosti sem veliko zgodb delila s svojimi poslušalci in tega niti v prihodnje ne mislim spreminjati. Način, kako se glasbenik predstavlja občinstvu, je zelo pomemben. Moje vodilo je bila vedno iskrenost in tako želim tudi nadaljevati. Pogumno in glasno. Kar pa zadeva perfekcionizem, bi jaz temu raje rekla, da sem profesionalka, čeprav zasebno znam biti do sebe tudi popustljiva, saj se zavedam pasti bolestnega perfekcionizma, ki se dandanes skrb vzbujajoče povečuje.« O prihodnosti slovenske glasbene industrije pravi, da živi in se širi, kar je najpomembnejše. Medtem pa svoj glas čuva tako, da živi domala asketsko in od tega ne odstopa.
Videz in lepota sta premalo
Pogosto se pri Heleni ugiba tudi o tem, kakšen je njen ljubezenski status. »Ta del zasebnosti ohranjam zase in je nisem pripravljena deliti z nikomer,« odločno odgovarja, a hkrati priznava, da še vedno verjame v ljubezen. Navsezadnje je prav ljubezen poleg sanj in hrepenenja eno od glavnih vodil njenih skladb. »Ja, vse skupaj se sliši kot odlična skladba, pa saj, resnici na ljubo, vse najboljše skladbe govorijo ravno o tem – o ljubezni in sanjah. In kadar sanjamo o ljubezni ali pa ko se nam ljubezen zdi kot sanje, je to tisti čudoviti in lahkotni občutek bivanja, ki nas spremlja v življenju. Ljubezen do drugega, ljubezen do sebe. Prav vse se prepleta,« razlaga. Maja je dopolnila okroglih šestdeset let in zdi se, kot da se je zanjo čas ustavil. Na vprašanje, koliko je v tem dobrih genov, Helena pravi, da je posameznikova lepota stvar lastnega videnja samega sebe. »Še najlepša ženska ne bo resnično srečna, če ne bo celostno delala na sebi, če ne bo imela v življenju urejenih odnosov z okolico in lastne integritete. Za srečo v življenju sta videz in lepota veliko premalo. Potrebne so osebna rast, zdrava vzgoja in močan kodeks vrednot.« Njen ideal lepote je tako uspešna, urejena ženska, zadovoljna sama s seboj in z življenjem, ki ga živi. Močna posameznica, ki izraža pozitivno energijo, pogum in razumevanje do sveta, v katerem biva. Glasbenica ima rada tudi potovanja. In če je Tajska njena vsakoletna zimska izbira, za letošnji poletni dopust še ne ve, kam jo bo zanesla pot. Jo pa v Sloveniji pot večkrat vodi v Bohinj oziroma v okolico Bohinjskega jezera, kjer je posnela tudi svoj zadnji videospot. »Naša dežela je oaza izjemnih lepot, naravnih znamenitosti, da ne omenjam neokrnjene narave. Tu se najraje zadržujem. Ker me polni, navdihuje.«
Sanje so nihalo življenja
In še malo radovednosti za konec: čeprav bi marsikdo pričakoval, Helene nikoli nismo videli na odru Eme, od koder pot pelje na znameniti Evrosong. »V slovenskem glasbenem prostoru je nastop na Evroviziji malce mešana izkušnja. Gre za veliko pravil in omejitev na eni ter odgovornosti na drugi strani. Morda sem bila vsa ta leta zadržana do tega izziva, ker preprosto ne vidim možnosti, kako bi moja filozofija do dela in glasbene izraznosti našla mesto v tem sistemu,« pravi glasbenica, ki svojo pot bogati tudi s svojo vokalno akademijo HB. »Najlepše je predajati svoje dragoceno znanje in izkušnje mladim talentom. Glasba je eno najčistejših čustev in je vstopnica za srečno življenje,« pravi. In če njeni učenci sanjajo o glasbeni karieri, je ona svoje sanje o uspehu več kot izpolnila. O čem torej sanja zdaj? »Sanje se z leti spreminjajo. Pretekle sanje se umikajo novim, drugačnim. Zdaj se veliko bolj posvečam sebi, svoji osebni rasti. Seveda si želim poslovnih uspehov in številnih kakovostnih umetniških projektov. Sanjam boljše čase za našo družbo, ki so jo zadnja leta dodobra zaznamovala. Sanjam pa še o številnih drugih stvareh, velikih in malih. Predvsem pa sanjam! Sanje so moje nihalo življenja,« konča pogovor Helena, ki si zase želi le še uresničitev zastavljenih ciljev.
