Je pravi Štajerec v Ljubljani, se že takoj pošali glasbenik Žan Serčič, ki se je pred časom preselil v Ljubljano iz Lenarta v Slovenskih goricah. »Za prijatelje doma sem izdajalec, sicer pa je v Ljubljani drugačen slog življenja. Preselil sem se v samo središče, da doživim pravi utrip mesta. Ne morem reči, kaj je boljše ali slabše, a za ta trenutek mojega življenja je pravo. Je bolj hiter tempo življenja kot v Lenartu, a so tukaj tudi ljudje s podobnimi interesi, kot jih imam sam.«
Kot razlog za selitev navede tudi konec dolgoletne zveze z dekletom, a dodaja, da je imel selitev v načrtu že prej. A ko sta se z dekletom po štirih letih zveze razšla, je to bil zagotovo povod za selitev. Pa je v Ljubljani našel dekle? »Ne, trenutno nimam resne punce,« iskreno odgovori in doda, da je prav selitev iz Lenarta v Ljubljano tudi rdeča nit njegovega novega albuma, ki ga pripravlja. Žan je namreč človek rutine – zelo mu je pomembno, da ima v življenju red, saj je že nekajkrat izgorel in od takrat skrbi, da ima dovolj spanca in počitka, redno pa tudi obiskuje fitnes, kar se seveda vidi. Zato ga raje vprašamo, ali ima kakšno razvado. »Čokolado. Prav vsak dan jem čokolado, a mora biti temna čokolada, vsaj 70-odstotna,« pravi in doda, da si dušo nahrani s koncerti. »Brez koncertov bi mi manjkalo to, da bi občinstvu polepšal dan, da ljudje, ko gredo z mojega koncerta, lebdijo nad tlemi.«
Žan sicer že več mesecev ni več v bendu Jana Plestenjaka, a sta z Janom postala v tem času prava prijatelja. Seveda mu je dal Jan tudi nekaj nasvetov glede glasbe in tudi deklet, sramežljivo prizna. »Ogromno dobrih nasvetov sem dobil od Jana, s katerim se poznava že sedem let. Lahko rečem, da je pred dvajsetimi leti hodil po poti, po kateri zdaj hodim jaz, in zelo sem vesel, da sem lahko bil eno leto z njim na turneji kot kitarist in vokalist. To mi je dalo vpogled v to, kako dela prva liga slovenske glasbe – od odrskega nastopa do same glasbe.«
Pomaga mu tudi pri besedilih – kot pri pesmi Pusti mi spomin, na primer, se spominja Žan. »Lani poleti sva pesem igrala s kitarama na njegovi terasi in me je zelo pohvalil, da mu gredo kar dlake pokonci. Tako sem vedel, da imam dobro pesem. Je pa pri tej pesmi, kot že pri nekaterih prej, zamenjal nekaj besed: pomen je ostal enak, a sliši se bolje. S svojim talentom in tehniko, ki ju je razvil skozi leta, mi je veliko pomagal. Redno sva v stikih in večkrat greva skupaj tudi na večerjo,« nam pomaha Žan in se odpravi novim glasbenim ciljem naproti.
