Sprva ju je želel od tega celo odvrniti, a se pogumni dekleti nista dali. V delo trenerjev se ne vmešava, je pa proti temu, da bi bili preveč obremenjeni s treningi. Z ženo Petro sta pri vzgoji dokaj enotna, zato morata dekleti spoštovati pravila.

Otroci uspešnih športnikov nosijo težko breme, saj vsi pričakujejo, da bodo šli po stopinjah svojih staršev. Vendar si Iztok Čop nikoli ni mislil, da se bosta njegovi hčerki navdušili za veslanje. »Če sem iskren, si tega nisem želel. Veslanje je naporen šport. Leta 2012, ko sem imel poslovilno tekmo v Zaki, je Ruby rekla: 'Ati, ne bodi žalosten, saj bom od zdaj naprej jaz veslala.' Nisem je jemal resno, a je s tem težila kakšni dve leti, dokler nisem popustil. Lani pa je začela trenirati še mlajša Amber.« Dekleti sta se pred veslanjem seznanili z več športi, med drugim sta trenirali tudi nogomet. »V nogometu so velika težava preveč ambiciozni starši, ki mislijo, da bodo njihovi otroci dosegli raven Messija ali Ronalda. Zahtevali so celo več treningov, kot so jih predpisali trenerji! Tekme so bile katastrofalne, da ne omenjam ravni navijanja. S Petro nisva prav pogosto hodila na tekme. Nikoli ne bom razumel, kako lahko mamice prebijejo ves čas treningov ob nogometnem igrišču in po treh tednih vedo o nogometu več kot trener ter mu celo delijo nasvete,« je zgrožen Iztok, ki je prepričan, da morajo otroci šport dojemati kot igro, in ne kot pritisk.

Več v tiskanih Zvezdah (št. 29/2017)