Preliva jo v gledališke in filmske vloge, z enako strastjo pa se posveča šestletnemu sinu Belu in partnerju Saši Tabakoviću. Ob 8. marcu se je zazrla v svojo dušo.
»Drvimo skozi življenje, zato je prav, da se najde kakšen dan, ko z neko mero duhovitosti, šale ali pozornosti pripravimo presenečenje drug drugemu in tako praznujemo tako bitje ženske kot moškega,« pravi Polona, ki srečuje veliko žensk, ki se čutijo premalokrat obdarovane in ki čutijo, da jim moški ne posvečajo dovolj pozornosti. »Če v svoji bližini pogrešaš to, si ob takih priložnostih še bolj natančen in to pričakuješ. V zdravem odnosu, odnosu ljubezni in medsebojnega spoštovanja, se praznik, kot je 8. marec, lahko tudi pozabi, pa ne bo nič narobe. Pridejo tudi dnevi, ki so kar tako praznik sami zase, pa niso 8. marec, novo leto ali rojstni dan. Ko se zgodijo takšni dnevi, pomisliš, da praznika, kot je 8. marec, pravzaprav sploh ne potrebuješ. Zadovoljnemu človeku ni nikoli tako dolgčas, da bi iskal napake drugega. Življenje je sprotno iskanje lepega. Tudi sama se velikokrat osmišljam skozi to, da drugim delam lepo. Že moj poklic je takšen, da s sporočilnostjo, vsebino in zgodbami iščem sporazumevanje z ljudmi. Najti je treba pravi čas in pravi kraj, ko lahko človeku nekaj daš, ali sporočiš, ali ga presenetiš,« pravi igralka, ki je odraščala z mlajšim in starejšim bratom.
Več si preberite v tiskanih Zvezdah (št. 10/2017)
