Vendar tako ni zato, ker bi bila obsedena z vitkostjo in bi stradala, ampak je ena tistih srečnic, ki lahko poje vse in še več in se ne zredi. Preden pozelenite od zavisti, poudari, da to včasih niti ni prednost, sploh če zboli in nima apetita, shujša in se potem ne more zrediti nazaj. A, roko na srce, verjetno bi marsikatera ženska, ki obupano vsak dan zre v številko na tehtnici (Nuša je sploh nima, saj je ves čas ista), privolila tudi v to.

K še bolj zeleni zavisti prispeva še podatek, da najraje je krvavice, žgance z zeljem in ocvirke. »Nekje se pač mora poznati, da sem iz Ribnice! Hrano imam zelo rada. Kaj hočem, če je pa tako dobra! Včasih sem se še bolj prenajedala – če sem skuhala preveč (bolje preveč kot premalo!), sem pač bila koš za smeti in morala vse pojesti. Hrane se ne meče stran! Kar je pomenilo, da me je pogosto tiščalo v želodcu, in ker se je to dogajalo zvečer, ko sploh rada jem, nisem mogla dobro spati. Zdaj sicer pojem manj, se pravi, da skušam nehati jesti, ko sem sita, a me sodelavci še vedno zafrkavajo, da sem ves čas lačna,« se zasmeji voditeljica in urednica Sveta na Kanalu A. Oba sta nedavno praznovala okroglo obletnico: Nuša je decembra dopolnila trideset let, oddaja pa deset.

Več o Nuši Lesar boste izvedeli v tiskanih Zvezdah (št.7/2017)