Toda ali je zanjo in za njenega moža, danskega snemalca Gunnarja, vendarle največji podvig, da je v njuno življenje decembra lani vstopil njun dojenček? Karmen je za Zvezde razkrila, kakšno je njihovo družinsko življenje v nemirni Turčiji, od koder že nekaj mesecev tudi poroča.
Oskar Jonatan ima zdaj že osem mesecev in postaja pravi korenjak, Karmen pa se ne more načuditi, kako bliskovito so minili prvi štirje meseci od sinovega rojstva, ko so še živeli v Piranu. Zatem so se odločili za vrnitev v Libanon, čeprav je bilo sprva težko pustiti za seboj piranski mir, ležerne popoldneve in starše, ki so tako lepo skrbeli za mlado družino. »Če bi se še enkrat odločala, bi zagotovo raje ostala dlje doma. Je že res, da dokler ne držiš otroka v rokah, ne veš, kaj pomeni biti mama – pa še takrat malo traja, da zares dojameš,« priznava Karmen, ki je z Gunnarjem zelo hitro ugotovila, da se jim v Libanonu ne bo izšlo. »Vročina, vlaga, redukcije elektrike – vsega je bilo preveč. Turčija se je izkazala za pametno odločitev, kajti tukaj se kljub vsem nesrečnim dogodkom počutimo prav dobro.«
Več v tiskanem izvodu Zvezd (št. 35/2016)