»Počutim se kot prežvečena vileda. Da vstanem ob štirih zjutraj, imam naviti dve budilki, nato šibam na radio, po opravljenem delu grem za dve uri spat, potem imam na televiziji sestanek za oddajo, popoldne pa hitim na predstave. In tako iz dneva v dan.«
Pred kratkim je odigral že 140. ponovitev predstave, v kateri se na šaljiv, pa tudi poučen način loteva odnosov med moškimi in ženskami, in prostodušno priznava: »V predstavi se čisto najdem, saj sem seveda tudi jaz tipičen marsovec, ki ne pospravlja nogavic in spodnjih gat, dokler Ana ne zaropota. Prav tako tudi pozabljam datume, ki so za ženske tako pomembni. Imam pa občutek, da se zaradi vsega tega ženske na predstavi zelo zabavajo, moški pa malo manj,« je iskren. Vse njegove domislice najprej sliši njegova Ana. »Ko sva z Gašperjem Tičem pisala predstavo, sem moral besedilo nekomu prebrati, pa sem ga, razumljivo, Ani. Umirala je od smeha, tisto, kar ni bilo tako smešno, pa sem popravil. Ana je dober poskusni zajček: če se pri kakšni stvari ne zasmeje, to brišem. Na srečo se ji še vedno zdim smešen.
Več v tiskanih Zvezdah (št.15/2016)