Razplet bolezni je velikokrat odvisen prav od vztrajnosti in odločnosti. Anka ni le veseljakinja, ki povsod drži pokonci družbo, ampak tudi borka z voljo, za katero skorajda še sama ni vedela.

Njeno življenje in vsakdan sta se po hudi možganski kapi lani povsem spremenila. Anka je imela sicer veliko srečo, da jo je kap zadela na ulici in so jo, ležečo na tleh, v Hurgadi našli drugi. Če bi se to zgodilo doma, je veliko vprašanje, kako bi se razpletlo, saj živi sama, tako pa je razmeroma hitro prišla v bolnišnico.

Ko si je malo opomogla, so jo z letalom prepeljali v Slovenijo in prve tedne je preživela v ljubljanskem kliničnem centru, pozneje pa je odšla na rehabilitacijo v Zdravilišče Laško. Zdaj je nastanjena v domu starejših občanov. Zaradi kapi ima delno ohromljeno levo roko in nogo, zato potrebuje ustrezno nego, oskrbo in zdravljenje. Čeprav za nikogar, še najmanj za človeka Ankinega kova, takšno stanje, ko je večinoma v postelji, ni niti najmanj prijetno, je pokazala veliko volje in odločnosti, da čim bolj okreva.
Več v tiskanih Zvezdah (št. 7/2016)