Zaradi zapleta tik pred doskokom je imela samo kako sekundo časa, da reši, kar se je dalo. Z veliko hitrostjo je pod kotom priletela ob tla. Zaradi svojih dolgoletnih izkušenj je situacijo lahko rešila, kot je bilo le mogoče, sicer bi se vse skupaj lahko končalo bistveno huje, kot se je. Zaradi zlomov in poškodb nog ter hrbtenice je bilo potrebnih 18 operacij, skoraj štiri leta najboljše strokovne pomoči, neizmerna volja, trma in optimizem, da zdaj lahko sploh hodi in živi vsaj približno normalno. Nekaj mesecev pred srečanjem z abrahamom so častnico Slovenske vojske invalidsko upokojili. Vsem tegobam navkljub, ki so se zgrnile nanjo, pa ni Irena nikoli dovolila, da ostane brez dveh svojih dveh zaščitnih znakov, ljubkih kitk in sončnega nasmeha.

Kako je pravzaprav z vami? Kaj pravijo zdravniki? Se vam stanje lahko kdaj še izboljša?

Težko je napovedovati. Veliko se jih je znašlo v podobnem položaju, kot sem sama, a so med dolgotrajno rehabilitacijo obupali. Zdaj je že toliko časa od nesreče, tudi zadnjo operacijo sem imela že pred skoraj dvema letoma, da ne verjamem, da se bo še kaj bistvenega spremenilo.
Več v tiskanih Zvezdah ( št. 1/ 2016 )