Polni naslov nove stalne razstave je Človek in čas: od ponedeljka do večnosti, Slovenski etnografski muzej (SEM za domače) je namreč lani praznoval stoletnico obstoja, pa so v muzeju preudarjali, kako bi obletnico počastili, in se nazadnje zedinili, da bodo raziskali različne vidike časa. Prvi del razstave ima naslov Prvih 100 in govori o stoletju življenja muzeja preko zbirk njegovih predmetov – ta del je bil odprt že lani, letos pa so mu dodali še del, ki se osredotoča na naše dojemanje, razumevanje in občutenje časa. »Zdelo se nam je, da ta tema še ni tako muzejsko obdelana, zato se nam je zdel fenomen časa in človeka v času zanimiv,« pravi mag. Gregor Ilaš, eden od desetih soavtorjev razstave. Razstava ima pet sklopov in postavlja neskončno veliko vprašanj: ali čas kroži, ali teče, ali plasti, ali stoji, ali se čas samo zdi … Kaj je večnost? Kaj je neskončnost? »Ne dajemo odgovorov,« dodaja soavtorica mag. Polona Sketelj, »nagovarjamo pa obiskovalce k razmisleku o času. Sprašujemo jih o njihovem odnosu in dojemanju časa. Izpostavljamo namreč človekov odnos do časa in njegov vpliv na življenje ljudi.«
Odprli so jo sicer že julija, da bi ujeli poletne turiste, pravijo, ampak z jesenjo se začenja več dogodkov, več vodenj … Vodenja so pomembna, ker z vodnikom izveste veliko več, kot če bi sami pohajali skozi sobane, predvsem pa bodo med drugimi po razstavi vodili njeni avtorji in bo vodstvo vsakič malce drugačno. Pa fino je, dodajata avtorja, ker se na vodenjih razvijajo dialogi z obiskovalci; razstava vas namreč nežno poriva k sodelovanju. Vsepovsod so posejani kotički, kjer lahko sedite in se zatopite v fotografije ali berete zgodbe, ki slikajo različne vidike časa.
Še zdaleč vam ne moremo povedati vsega, kar smo izvedeli. Pokažemo lahko le čisto majhen del. Ker nimamo dovolj prostora. Lahko samo rečemo, pojdite sami potipat čas v SEM. Ker bo to odlično investiran čas.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 24. september 2024.
