Osamljenost je občutek, ki ga čutimo, kadar živimo brez povezave z drugimi ljudmi, pove spletni slovar Fran. Lahko nastopi nenadno, ko nekoga izgubimo, ali pa se razvije postopoma, ko smo vedno manj aktivni, se ne znamo ali ne zmoremo vključiti v družbo, ki nas obdaja. Osamljeni smo lahko tudi sredi množice ljudi, če živimo brez občutka čustvene povezanosti s svojimi bližnjimi.
V Sloveniji imamo na voljo široko mrežo psihosocialne pomoči. Na spletni strani KAM PO POMOČ boste našli 25 strani naslovov in telefonskih številk, kamor lahko pokličete, če ste v stiski ali osamljeni. Nedvomno boste našli kaj zase, le začeti je treba!
Vsak se kdaj počuti osamljenega, problem pa nastane, če ta občutek kar traja. Ne le, da je osamljenost žalostna, tesnobna in omejujoča. Je tudi škodljiva za zdravje. Študije kažejo, da povzroča ali poslabša bolezni srca in ožilja ter okrevanje, upočasni celjenje ran, povzroča motnje spanja, depresijo, tesnobo, upad kognitivnih sposobnosti, Alzheimerjevo bolezen, debelost in celo raka – tumorji lahko pri osamljenih ljudeh hitreje metastazirajo. Dokazali so, da je dolgotrajna osamljenost enako nevarna kot 15 cigaret na dan, kot premalo gibanja, kot bolezenska debelost, kot nekaj kozarčkov na dan preveč. Precej strašljivo spoznanje. Obenem pa je osamljenosti vedno več.
Povezani preko telefona
Projekt, ki je izjemno preprost v zasnovi, a pomeni veliko. Če ste osamljeni, vam bodo našli prostovoljnega prijatelja, s katerim boste lahko poklepetali po telefonu. Nanj se lahko prijavi vsakdo, ki mu mankja stika s soljudmi, vabljeni pa so tudi prostovoljci do 30 let. Pokličite 069 928 187!
Pandemija osamljenosti
Raziskava Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije je pokazala, da se je leta 2016 več kot polovico časa počutilo osamljene 12 odstotkov državljanov EU. Že v prvih mesecih pandemije covida-19 se je ta številka več kot podvojila in se povečala na 25 odstotkov. Po raziskavi SHARE iz leta 2017 je bila v Sloveniji ena od treh oseb, starejših od 50 let, vsaj delno osamljena. Pandemija covida-19 je v tkivu družbe pustila luknje, ki si jih nihče niti predstavljal ni. Razrahljali so se medosebni odnosi, razpadle skupnosti, spremenile navade. Na to, da je ena pandemija povzročila ali pa morda le spodbudila drugo – pandemijo osamljenosti – opozarjajo številni strokovnjaki. Čedalje bolj smo sami. Države in zdravstveni sistemi bodo potrebovali nacionalne strategije v boju proti osamljenosti, pravijo.
Problem je tako velik, da so, denimo, v Veliki Britaniji že pred šestimi leti ustanovili »ministrstvo za osamljenost«, ki razvija strategije in projekte za boj proti tej čustveni hobotnici. Raziskava je namreč pokazala, da večina starejših od 75 let živi sama, približno 200.000 oseb tako zelo izolirano, da tudi po več kot mesec dni ne spregovorijo z nikomer. Pred tremi leti in po valu samomorov med pandemijo so takšno ministrstvo ustanovili tudi na Japonskem.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 24, 11. junij, 2024.
