Medtem ko sta Franc in Matej Markoč iz jame izčrpavala za več traktorskih cistern vode (več kot deset tisoč litrov), je Drago Sukič s svetilko oprezal v globino za otrokom. Izvlekel ga je s priročnim orodjem, podobnim grebljici za malto, ki ga Markočevi vedno vozijo s seboj na cisterni. »Ko sem zagledal jakno, nisem okleval niti za trenutek. Fantiča mi je uspelo dvigniti iz vode. Še danes se tresem, šlo je za sekunde,« se spominja.
Na kraj nesreče je prihitela tudi njegova hči, Petra Sukič. Po navodilih zdravstvenice iz dispečerskega zdravstvenega centra Maribor je začela oživljati otroka. »Življenje bi dala, da bi začutila njegov utrip,« je povedala. »Sodelovanje s centrom je bilo izjemno. Gospa na drugi strani telefona nas je nenehno usmerjala, prav tako policist, ki je prišel na kraj dogodka in prevzel oživljanje,« nam je še v ponedeljek s solzami v očeh pripovedovala Petra, ki že dlje časa na bolniškem dopustu čaka na operacijo kolena. Postopkov umetnega dihanja in masiranja srca je vešča, njen delodajalec jo je zaradi narave dela že večkrat poslal na tovrstno izobraževanje. »Za zdravje mladega človeka smo v nedeljo molili v obeh cerkvah, pri Gradu in Dolnjih Slavečih. Upamo in želimo si, da bo naš sosed, lep deček, spet skupaj s svojo družino, ki zelo trpi,« nam je s cmokom v grlu še četrti dan po pretresljivem dogodku povedala Petra.
Sreča v nesreči je bila, da v jami ni bilo fekalij, temveč le voda. Tako se niso sproščali nevarni plini, ki bi lahko bili usodni tako za otroka kot tiste, ki so sodelovali pri njegovem reševanju.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12., 19. marec, 2024.
