V medijih in na družbenih omrežjih so se pojavili številni pomisleki o laboratorijskem mesu. Z zapisom na svoji FB-strani se je oglasil tudi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič, ki se raziskovalno ukvarja tudi z matičnimi celicami, in izpostavil nekaj ovir pri razvoju laboratorijskega mesa. Med drugim okoljsko vprašanje, saj naj bi se pri gojenju takega mesa porabilo ogromno energije, in »vidik, o katerem se ne govori«, namreč da se pri gojenju celic uporablja serum nerojenih teličkov. Iva Boscarola smo povprašali, kakšne rešitve imajo za te prepreke.
Ajdovski podjetnež se v takšen posel gotovo ne bi podal, če ne bi v njem videl perspektive. Ne nazadnje si ljudje v devetnajstem stoletju niso mogli predstavljati, da se bomo danes vozili z električnimi avtomobili in pogovarjali z umetno inteligenco. Vsak napredek pomeni revolucijo in dvom, ki je seveda potreben. Boscarol je prepričan, da bi proizvodnja kultiviranega mesa lahko bistveno zmanjšala negativne vplive pridelave hrane na okolje. »Trenutni izračuni kažejo na več ključnih okoljskih prednosti kultiviranega mesa v primerjavi s tistim, pridobljenim z vzrejo: manjša poraba vode, površine obdelovalne zemlje, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, onesnaževanja.« Poudarja, da se to nanaša predvsem na množično vzrejo živali in ne na tradicionalne oziroma manjše kmetije. »Množična vzreja je problematična zlasti zaradi etičnih načel, trpljenja med vzrejo v slabih razmerah, uporabe antibiotikov, bolezni ter degradacije okolja zaradi sajenja monokultur, ki jih uporabljajo za njihovo krmo.«
Humano pridobivanje mesa
Za začetek seveda potrebujemo živalsko matično celico. Raziskovalec Mark Ušaj, ki sodeluje v Boscarolovem podjetju, je v enem od člankov razložil, da je v laboratorijih iz ene same živalske celice mogoče narediti meso humano, saj ni treba rediti in ubijati živali. Matične celice pridobivajo s pomočjo neinvazivnega postopka, podobnega biopsiji, pri katerem s pomočjo lokalne anestezije, da zmanjšajo nelagodje, iz živali vzamejo majhen vzorec tkiva. Zaradi zaščite tehnologije in patentov, povezanih z razvojem kultiviranega mesa v Tech4Meat d.o.o., trenutno ne razkrivajo specifičnih informacij o tem, iz katerih živali bi celice pridobivali. »Lahko pa zagotovimo, da so pristopi skrbno izbrani z namenom zagotavljati trajnost, etičnost in visoke standarde kakovosti, skladno z našimi zavezami do okolja in za dobrobit živali.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12., 19. marec, 2024.
