Srečanje v kamniti cerkvi
Bila je poznojesenska sobota. Z možem v vasi Križ vstopila v odprto kamnito cerkev sv. Roka. Slovenski napisi ob slikah križevega pota so bili prvi znak vernih slovenskih ljudi. V cerkev je vstopil starejši gospod. Poklekne pred Marijo na oltarju in kleče moli v italijanščini, jaz pa možu rečem, da bi si tako rada ogledala ribiški muzej, a je žal zaprt. Nekdo, ki stoji pri vratih, me sliši in pomaha s ključi nad glavo. »Jaz imam ključe. Pridita. Vama bom odprl. Lahko se nama pridružita.« Počakamo še gospoda, ki si je prav tako želel spoznati, kako so v tej vasi nekdaj živeli ribiči. Gospod je Italijan, srčni zdravnik v pokoju, ne govori slovensko, ampak nima nič proti, če se mu pridruživa pri vodenem ogledu ribiškega muzeja. Gospod Lorenzo Bogatez, ki je imel ključe v žepu, pa nam je najprej odklenil še ena vrata. Vrata v kriško gledališče, v Kulturni dom Alberta Sirka.
Vaška veseloigra v kriškem narečju
Lorenzo pove, da v Križu živi vsaj 80 odstotkov Slovencev, ki gojijo bogato kulturno življenje. V idilični vasi, ki je devet kilometrov oddaljena od Trsta, sicer živi kakih 1450 prebivalcev. Kulturno življenje je res pestro. Imajo dva pevska zbora. Ker je to najstarejša (nekdaj slovenska) ribiška vas, so si pevke nadele ime Kriške ribice. Imajo tudi moški pevski zbor Vesna. Ampak Kriške ribice so v teh dneh še posebej živahne. Na oder so postavile veseloigro v kriškem narečju, ki nosi naslov Ma ka j' t'ma. Želele so ovrednotiti kriško narečje. Zbirale so gradivo tako, da so se pogovarjale s starejšimi prebivalci in prebivalkami Križa ter si zapisovale stare anekdote in pesmi, ki so se pele, da ne bodo šle v pozabo. In zdaj res ne bodo šle. Zaživele so na odru. Večino jih je uglasbil dirigent zbora Aljoša Saksida, besedilo za veseloigro pa je zapisala Pia Cah. Zbor, ki deluje od leta 2017, prepeva predvsem slovenske narodne, med katerimi seveda izstopajo zamejske pesmi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 28. november, 2023.
