Z udomačitvijo goveda je človek ugotovil, da lahko z molzenjem živali redno pridobiva hranljivo in polnovredno živilo. Tako je udomačil govedo, bivole, ovce, koze, kamele, osle, jelene in jake. Z mlekom je bila številnim skupnostim zagotovljena prehranska varnost, saj razmerje beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in mineralov uvršča mleko med superživila.
Pravi genotip krave molznice
Žal pa lahko nekatera hranila povzročajo zdravstvene težave, prehranske alergije so v zadnjih desetletjih čedalje pogostejše. Beljakovine so od vseh hranil najbolj alergene, saj sprožajo nezaželene imunske odzive, in v Evropi so po pogostosti alergije na mlečne beljakovine na prvem mestu, so ob predstavitvi testiranja in selekcije krav z A2-mlekom dejali na mariborski kmetijski fakulteti. »Mlečna beljakovina beta kazein je pogost povzročitelj alergij na mleko. Kravje lahko vsebuje različice beta kazeina, katerih glavni skupini sta A1 in A2. Mleko z beta kazeinom A2 je glede na raziskave manj alergeno, lažje prebavljivo, povzroča manj laktozne preobčutljivosti in je zato tudi priporočljivejše za uživanje. Kmet, ki želi ločevati A2-mleko, mora najprej poznati molznice s pravim genotipom. V ta namen smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru razvili genetski test, ki uspešno ločuje beta kazein A1 in A2. S tem smo kmetijam omogočili genotipiziranje njihovih živali,« je povedal Martin Kozmos z mariborske kmetijske fakultete. Med sodelujočimi kmetijami sta bili tudi Kmetija Skok iz Žetal in Zakelšek iz Zakla pri Podlehniku.
Ne bom obogatel, pomagam pa sebi in drugim
»Ko smo pred tremi leti začeli projekt, smo imeli v hlevu do deset krav dojilj, mleka nismo oddajali. Sedaj imamo 15 govedi, mleko imamo za domačo uporabo, znance, prijatelje in tiste, ki potrebujejo manj alergeno zaradi preobčutljivosti. Mlekarska zadruga namreč tovrstnega mleka še ne odkupuje,« je povedal Marjan Zakelšek. Ko je majhna haloška kmetija vstopila v projekt, so morali najprej odbrati čredo, si na podlagi selekcioniranja ustvariti novo, ob tem pa nabaviti še vso opremo za molžo. »Mleko smo oddajali pred 40 leti, tako da smo sedaj začeli z nič.« Prihodkov od prodaje še ni, je priznal Zakelšek. »Trenutno je cilj, da sebi in drugim zagotovim hrano, ki je zdrava. Pripravljamo tudi domače jogurte in maslo, a prostore še urejamo, da bomo lahko vzpostavili prodajo.«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 31, 1. avgust, 2023.
