Pot do vdihovanja novega življenja pohištvu in stvarem je bila dolga, ovinkasta ter tudi polna nepredvidenih zapletov. Začela se je v Ljubljani, ko je domiselno opremila domačo hišo, in nadaljevala na Krasu, tam so si z možem in otrokoma dobesedno sami zgradili počitniško oazo. Omejenost pri financah sta rešili iznajdljivost in domišljija. Najprej je obnovila stare kristalne lestence, ki jih je nabirala po bolšjih trgih; potrpežljivo, s pinceto in sekundnim lepilom jim je vdihovala novo življenje.
Filigransko natančno obnovljena Marija
Vetra v jadra ji je dala prenova čudovitega kipca Marije iz mavca, edini spomin na madžarsko babico. »Kipec je bil visok dobrih štirideset centimetrov, postavila sem ga na poličko ograje naše kraške hiše. Nato je obilno deževalo in Marija se je tako razmočila, da se je je, ko sem jo hotela prijeti v roke, skoraj pol sesulo v prah. Skrbno sem jo odložila in si rekla, si kiparka ali ne, ter se lotila njene restavracije. Tako sem jo dodelala, da se sploh ne opazi, da je bila skoraj uničena. Pri tem sem si pomagala s kiparskim orodjem. Ko je bila končana, jo je mož postavil na kotno poličko v dnevni sobi, kjer jo še zdaj vsi občudujejo,« pripoveduje Manca.
Uživa v prenovi pohištva
Življenje je teklo naprej in jo privedlo do prenavljanja pohištva. Prijatelje je prosila, naj ji pokažejo staro pohištvo in druge predmete, ko se selijo ali prenavljajo stanovanje, saj je vedela, da bo sposobna popraviti marsikaj. Glas o tem se je hitro razširil in že kmalu je v kraški dom dobila čudovito vitrino, dar prijateljev. Postavili so jo v dnevno sobo poleg njihove prve, ki pa je bila v čisto drugem odtenku krem barve. »Želela sem jo pobarvati, da bo enaka kot že obstoječa. Tako dolgo sem mešala barve, da sem ujela pravi odtenek, in zdaj noben ne opazi, da omari nista iz iste serije. Z veseljem sem se lotila tudi barvanja klopi pred hišo. Če je pri pohištvu kak del manjkal ali bil preveč poškodovan, sem ga nadomestila z ustrezno popravljenim,« razlaga priznana vizažistka. Sama je obnovila večino pohištva v njihovem kraškem domu. Notranjo opremo je ustvarila po lastnih zamislih, pri tem pa ni veliko zapravila, temveč je izkoristila svojo iznajdljivost. Želi, da je vse, kar ustvari, tudi estetsko in trajno.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 27, 4. julij, 2023.
