V osemdesetih in na začetku devetdesetih je hrvaški duhovnik, ki je bil celo rektor teološke fakultete, zlorabil 13 dečkov, starih od šest do 13 let. V javnosti se je oglasil tudi sedaj 38-letni moški, ki ga je duhovnik zlorabljal vsaj enkrat mesečno od njegovega sedmega let – potem ko mu je, ranjenemu dečku, ki je zaradi očetove smrti popustil v šoli, ponudil inštrukcije. Vedno je bil obkrožen tudi z bogoslovci, ki naj bi jih vozil na izlete in vabil v svoje stanovanje. Najprej se ga je v procesih leta 2016 lotila Cerkev in ga umaknila v samostan, sedaj se je javno pokesal ter prosil odpuščanja. V zapor kljub temu, da se je sam naznanil policiji, ne bo šel, ker so primeri zastarali.
Janko Bohak: »Celibat je ena največjih krivic – da ne rečem zločinov – Katoliške cerkve kot edine od krščanskih cerkva, da svojim duhovnikom zapoveduje popolno obvladljivost in koriščenje te najsilnejše človeške energije.«
Cerkev ti škandali zamajejo, ampak nikoli do temeljev, največ škode pa poleg žrtvam, ki jim uničijo življenje, povzročijo srčnim, predanim in dobrim duhovnim delavcem. Lani so na Portugalskem odkrili 400 zlorab otrok, v Španiji na prejšnjo podlago prav tako lani kar 186 novih, pred tem v Franciji 3.000, po 1.000 v Nemčiji, ZDA, na Irskem in v Italiji – vse so se zgodile v zadnjih 70 letih, številni primeri pa še kar bruhajo na plan. Tudi Slovenija in sosednja Hrvaška nista oaza. Samo spomnimo, da so leta 2012 pri naših južnih sosedih obsodili zagrebškega duhovnika, pri katerem so našli na tisoče fotografij otrok v eksplicitnih pozah.
Janko Bohak: »To, da ima pri spolnih zlorabah močan delež potlačena in zatajevana spolna energija, bi lahko že vedeli. Ne vem, kdaj bo to dejstvo Cerkev priznala, saj bi s tem priznala razlog več za ukinitev celibata.«
Vsakič znova se pri tem sproži tudi vprašanje celibata. Hrvaški duhovnik Ante Vučković je za Jutarnji list sicer povedal, da s temi zločini celibata ne moremo povezovati, vendar bi svobodna izbira glede njega vseeno naredila premike. S tem bi v kler pripustili tudi ženske, njihova prisotnost pa bi pomenila večjo občutljivost za otroke in ranljive osebe, meni Vučković.
Prvič se je v javnosti glede svobodne izbire celibata oglasil kakšen slovenski škof. To je bil novomeški dr. Andrej Saje, ki je povedal: »Moje mnenje je, da bi bilo pošteno, da damo celibat na izbiro tudi duhovnikom v Katoliški cerkvi latinskega obreda. To je možno, ker je to cerkvena zapoved. To ni Božja zapoved. O tem se tudi razpravlja – da je duhovnik lahko tudi poročen.« Njegova izjava sicer ne pomeni nič revolucionarnega, je pa vsekakor pogumna. Pozneje je tudi poudaril, da neporočenost kot oblika duhovniškega življenja še vedno ostaja in je velika vrednota.
Spolna energija – najmočnejša človekova energija. Da je celibat eden od najpomembnejših vzrokov za upadanje števila duhovnikov, nam je potrdil tudi Janko Bohak, klinični psiholog in psihoterapevt, ki je bil deset let duhovnik.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 25, 20. junij, 2023.
