V zadnjih letih je bližnjih srečanj z njimi vse več, čedalje pogosteje prihajajo tudi v bližino naselij. Helena in Franc Štefanič iz Dolge vasi pri Kočevju ter njuni bližnji so nanje naleteli že večkrat. Pretekli teden se je medvedka z mladičema sprehajala v bližini kočevske osnovne šole, zato je zaposleni in šolarji v času pouka niso zapuščali. Le dva dneva pred tem dogodkom pa je medved v Kočevju hlačal celo po dvorišču Heleninih in Francevih sorodnikov.
»Že med vojno na Balkanu se je število medvedov in volkov v kočevskih gozdovih precej povečalo, saj so tudi oni bežali. Prej so volkovi tod že skoraj izumrli, zdaj pa jih je spet več, vendar za zdaj ne prihajajo v bližino naselij. Drugače je z medvedi, ki so se že zelo približali naseljem in ljudem, srečanj je vse več,« pove Helena Štefanič, upokojena vzgojiteljica, ki je med drugim napisala knjigo za otroke Medved Roško iz Roga.
»Kočevsko je kraški svet in vse pogostejša neurja pogosto podirajo smreke, s katerimi so pogozdovali tukajšnje gozdove. Tako se močno spreminja naravno domovanje medvedov. Čeprav imajo dovolj hrane, se približujejo človeškim bivališčem.«
Medvedka z mladičema ob šoli
Ob reki Rinži, ki je glavni vodotok Kočevskega polja, je gozdiček, ob katerem je ena od kočevskih osnovnih šol. »V neposredni bližini je v teh dneh pred osmo uro zjutraj domačin, ko je šel na sprehod s psom, naletel na medvedko z dvema mladičema. To je sporočil pristojnim in tako so nas na lokalnem radiu opozorili, naj se tam ne sprehajamo. Šola, v kateri dela tudi moja hči, pa je obvestila zaposlene in šolarje, naj tisti dan med poukom ne zapuščajo šole. Območje so nato nadzorovali. Na take dogodke smo domačini že skoraj navajeni.« A to v Kočevju v teh dneh ni bilo edino srečanje z medvedom. »Le dva dneva prej je nečakinjina hči ob pol osmih zjutraj pogledala na vrt, ali je vreme primerno za sprehod s psičkoma. Stanujejo na obrobju Kočevja, v hiši pod hribom, v bližini gozda. Na domačem dvorišču je pri drveh zagledala medveda, ki se je nato splašil in na srečo začel teči proti gozdu. Le ugibamo lahko, kaj bi se zgodilo, če ga ne bi pravočasno opazila.«
Vse manj se bojijo ljudi. Podobnih dogodkov je še več.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 22, 30. 5. 2023.