Posodobitev davčnega sistema je bila sicer zastavljena kot ena ključnih nalog Golobove koalicije. A kar smo na to temo videli, vsaj za zdaj spominja predvsem na utrinek iz arhivov češke lutkovne oddaje A je to. Za analizo smo poprosili Frančka Drenovca, ekonomista in udarnega publicista ter avtorja dveh imenitnih knjig: Kolaps elite (2013) in V skritem kraju kapitalizma (2020). Z nizom precej preprostih številk nam je razložil, zakaj je reforma nujna ... Vsaj če nočemo, da nepremožni Slovenci še naprej ostanemo naravnost prvovrstne krave molznice.
O izstopajoče nizki obdavčitvi kapitala, neobstoječi direktni obdavčitvi premoženja, preveč obdavčenem slovenskem kupcu in »crkovanju« lokomotive (javnega).
Kot smo lahko nedavno prebrali, niste bili prav nič navdušeni nad reformo, ki je na koncu tako in tako pogorela.
Kot sem napisal, je davčna reforma nastala in padla v spletu populizma, ideoloških neumnosti in, na koncu, stvarnosti. Lotevala se je predvsem problemov, ki to sploh niso, in zanemarjala tiste, ki so.
Lahko pojasnite?
Zagon reforme je pospremilo zlovešče opozorilo, da so slovenski davki med najvišjimi na svetu. Pri teh trditvah so bili jasno vidni prsti običajnih mentorjev in sponzorjev slovenskih politikov. Drži, slovenski davki so med najvišjimi na svetu. In sicer zato, ker so med najvišjimi na svetu davki v Evropski uniji. Slovenija je pač del EU, kjer države svojim prebivalcem zagotavljajo sorazmerno visoke ravni ekonomske in socialne varnosti.
Za kar je seveda potrebna temu primerna obdavčitev.
Ja, saj smo z vstopom v EU izrazili jasno voljo po tako imenovanem evropskem modelu blaginje. Vsaj to menda ni sporno?
Kar se mene tiče, ni.
No, vlada pa je ob zagonu reforme trdila, da naj bi bila slovenska obdavčitev visoka tudi po merilih EU. S tem pa je globoko zajadrala v domeno »alternativnih dejstev«. Gre namreč zgolj za zimzeleno mantro združenj tujih in domačih podjetnikov.
Gotovo nam lahko postrežete tudi s konkretnimi številkami.
Lani so prišli v obtok zadnji strukturirani podatki EU, in sicer za leto 2020. Številke so še vedno take, kot so že dolgo. Povprečje EU kaže skupno obdavčitev v višini 40,1 odstotka BDP-ja, v Sloveniji pa 37,6 odstotka BDP-ja. Za Slovenijo z njeno podpovprečno produktivno učinkovitostjo je sicer normalno, da dosega tudi podpovprečne stopnje davčne obremenitve. Višje so pri nas veliko težje dosegljive kot denimo v Nemčiji ali Avstriji. Je pa naravnost butasta trditev, da je naša obdavčitev v evropskem merilu po katerih koli merilih nadpovprečna. Ali sploh visoka.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 16. 5. 2023.
