Če je to, da zastopaš svoje pravice, pravice mam, babic, hčera in prijateljic, feminizem, je tudi feministka. »Patriarhat je, ko tipi, ki vozijo avte za 30.000 in več evrov, pravijo, da ženska ne sme nositi obleke za 300 evrov. Dokler obstajajo takšni tipi, bom jaz delala feministične obleke!« je nedavno izjavila Sanja, ki bo v naslednjih dveh letih praznovala 30 let ustvarjanja.
Trenutno jo v zvezi z oblikovanjem unikatnih oblačil z dodano vrednostjo (avtorski vzorci in materiali, ki so narejeni samo za njeno linijo) za prodajo skrbita dve stvari: da bodo morali zvišati cene oblačil ali da se bodo morali trgu še bolj prilagajati. »To pa je za stroko slabo. Za trgovino je treba delati, kar želijo ljudje kupiti, ampak če delaš samo to, se kreativno ne razvijaš, področje oblikovanja tekstilij in oblačil ob teh kompromisih stagnira. Če začneš krčiti stroške, so oblačila manj avtorska, tako da že razmišljam o dveh linijah – eni dostopnejši in drugi prestižnejši.«
Vsa njena oblačila se izdelujejo v Sloveniji, pri čemer je izjemno težko najti dobre šivilje in krojačice, saj gre za poklic, ki izginja. »Posledice uničenja slovenske tekstilne industrije v 90. se vsak dan bolj poznajo – dokler ne bomo imeli ničesar. Težko dobiš ljudi, ki bi delali redno. Belgija se je kot država že v devetdesetih odločila, da bo investirala v modno oblikovanje, prav tako Nizozemska. In absolutno se vidijo posledice teh odločitev – odprli so ne samo muzej mode, ampak so tudi spodbudili razvoj celotnega kulturnega segmenta. Samo na tak način se da kaj premakniti. To, kar počnemo mi, je samo golo preživetje posameznika – mene in mojih kolegic (zakaj je modni biznis pri nas le ženski biznis?). Prispela sem do te faze, da mi je po 30 letih ponavljanja enega in istega jasno, da je to izguba časa in energije, tako da bom utihnila in delala svoje. O razvoju oziroma prihodnosti slovenske mode bodo morali pač razmišljati drugi, mlajši ali sposobnejši ljudje.«
Bi po vašem mnenju morali slovensko modo najprej promovirati slovenski politiki in političarke? Ali pogrešate to, da bi bile naše političarke in gospodarstvenice večkrat oblečene v oblačila slovenskih oblikovalcev?
Mislim, da smo s to vladno sestavo naredili velik korak naprej, da je v trenutni vladi in podpornih organih tako vlade kot ministrstev vse več modno ozaveščenih žensk, ki resnično nosijo naša oblačila. Vključno s kulturno ministrico, ki je skoraj vedno oblečena v oblačila slovenskih oblikovalcev – načrtno in zavestno – ki si jih kupi sama. To je za nas izjemna čast in podpora, ampak pri tem moramo biti načelni in jasni: to, da si ministrica za kulturo kupuje naša oblačila in jih nosi, ni sistemska podpora slovenskemu modnemu oblikovanju, gre za osebno podporo in osebno spoštovanje. Mi potrebujemo več.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 19, 09. 5. 2023.
