Tako rekoč iz nič so se ji pojavile zdravstvene težave, njeno telo se je zarotilo proti samemu sebi. Avtoimunski artritis, diagnoza, ki pri njej nikoli ni bila dokončno potrjena, jo je napravila povsem nemočno. »Ko pri 28 letih zaradi bolečin ne moreš sam niti tja, kamor še cesar noče spremstva, se ti življenje res obrne na glavo,« pravi. Še dobro, da se s svojim takratnim stanjem ni bila pripravljena sprijazniti in se je odločila vzeti vajeti v svoje roke.
Vse do konca študija je bila Doris precej zdrava, poznala je kvečjemu občasen prehlad. Nato pa se je naenkrat zgodil preobrat. »Pri 28 letih sem imela obdobje, ko sem bila kar naprej prehlajena, bolna, pogosto sem imela angino, jemala sem antibiotike ... Neko jutro, ko smo ravno načrtovali zelo aktiven dan, sem se zbudila z grozno bolečino v komolcu, v sklepu. Bolelo me je tako, da se s tisto roko nisem mogla niti počesati. Res me je presenetilo. Potem so se bolečine selile iz enega sklepa v drugega, večinoma se pojavljale v velikih sklepih. To je trajalo kar nekaj časa, a temu nisem posvečala posebne pozornosti, saj je bolečina prišla in odšla ter se ponovno pojavila drugje. Mislim, da sem si šla enkrat vmes preverit kri, pa ni bilo še nič pomembnega, samo malo povišani vnetni faktorji CRP,« se spominja.
Sledilo je obdobje vročine
Vročina se je pojavljala samo popoldne, dopoldne je ni imela. Bolečine takrat niso več pojenjale, zato je šla na pregled k revmatologu. Čeprav so ji pregledali različne parametre, natančne diagnoze ni dobila. Vsekakor pa je bil CRP čedalje višji, se spominja, od vročine jo je treslo vsako popoldne. »Šlo je za neke vrste artritis. Imela sem take bolečine v sklepih, rokah in nogah, da brez pomoči nisem mogla na stranišče. To človeka res prizemlji. Po svoje sem bila hvaležna, da imam okoli sebe ljudi, ki so se pripravljeni toliko žrtvovati zame in skrbijo zame. Na drugi strani pa je grozen občutek, da si ljudem, ki te imajo radi, v breme,« razmišlja.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 14, 04. 04. 2023.
