»Nina je vendar genialka!« so mi ob mojem navdušenju po predstavi Ljubimki v Slovenskem mladinskem gledališču zatrjevali vsi po vrsti. Režiserka Nina Ramšak Marković »štrli« iz mlajše generacije. A genialen je tudi njen soprog Milan, rojen Beograjčan, ki dela kot dramaturg v zanj tujem jeziku. Oba se lahko pohvalita s predstavami, ki so dvignile prah in predvsem požele navdušenje zaradi inovativnih prijemov. Pri Ljubimkah sta ponovno sodelovala, pri tem pa pazila, da doma nista ves čas govorila o predstavi, saj imata še veliko stvari, ki ju izpolnjujejo.
Vajin zadnji skupni projekt je predstava Ljubimki v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je totalen presežek. In to ne samo zaradi izvrstnega teksta nobelovke Elfride Jelinek. Ustvarila sta moderno predstavo, ki gledalce drži v napetosti, vsak stavek globoko zareže. Ne pomnim, kdaj se me je predstava tako dotaknila, hvala vama. Sta vedela, da bo tak presežek v vseh pogledih?
Nina:Elfridina knjiga je pri meni visoko na seznamu najljubših, že dlje sem se trudila, da bi predstavo spravila na oder. Zame ima ta projekt posebno vrednost, seveda pa nikoli ne veš, kako bo zgodba delovala v drugem mediju, torej na odru. A z ustvarjalno ekipo in igralci, pa tudi Milanovo dobro dramatizacijo nam je uspelo. Sicer pa je zame vsak projekt poseben, čeprav je bil ta res drugačen, s posebnimi izzivi.
Milan:Ta predstava ima veliko konkurenco, saj je slovensko gledališče res dobro. Je na nekakšnem vrhuncu in prihaja do menjave generacij, predvsem pri režiserjih. To je zelo zanimivo obdobje, ko je na odrih po Sloveniji še kup drugih dobrih predstav. Po drugi strani pa je ta zaradi specifičnega gledališkega jezika res posebna. Zelo me veseli, da se niste dolgočasili, saj me je bilo tega malo strah, ko sem pisal adaptacijo. Najpomembnejša pa je ideja, ideološka plat predstave. V zadnjem času imamo na sceni veliko predstav, ki tematizirajo »žensko vprašanje« ali se ukvarjajo s feminizmom in feminističnim bojem. Seveda stojimo na ramenih velikanov – v tem primeru Jelinkove, ki je napisala res poseben roman. Trudili smo se, da smo to zelo natančno in jasno ideološko feministično-materialistično pozicijo pripeljali pred občinstvo, in v tem pogledu predstava nima konkurence, saj ima drugačen pogled na odnos med spoloma v materialnem smislu.
Nina:To je bil res velik izziv. Res je veliko predstav, ki se ukvarjajo s položajem žensk, tudi z nasiljem nad njimi. A tu ne gre za perspektivo sočutja ali žrtev, kar je mogoče provokativno že samo po sebi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 28. 03. 2023.
