»V letošnjem poletju se verjetno ne bomo mogli izogniti novim in novim krajevnim neurjem. Morje je izjemno toplo, kar pomeni, da je vodne pare na pretek in nevihtni oblaki dobijo obilen dotok vode. Drug razlog je velika pregretost tal in zraka, zaradi česar vsak dotok hladnejšega zraka v višini že povzroči razvoj nevihtnih oblakov. Ne smemo pozabiti niti na naš relief, ki tudi omogoča razvoj neurij. Slovenija je zato bila od nekdaj med najbolj nevihtnimi državami v Evropi. Seveda neurje še ne pomeni nujno tudi poplav, zato ne smemo biti preveč črnogledi, vsaj poleti še ne. Glede poplav pa nas lahko skrbi zgodnja jesen,« premišlja klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

»Ob deževjih se zavemo, da ima Slovenija veliko gorskega in hribovitega sveta ter ozka dna dolin, v katerih so ogrožena številna naselja. Jeseni sicer ni toliko neurij z nevihtami in močnim vetrom, je pa velika verjetnost dolgotrajnih padavin. Te so vezane na pojav ciklonov v severnem Sredozemlju, ki zlasti v zahodni Sloveniji lahko prinesejo ogromno padavin. V takih primerih lahko pade v nekaj dneh več dežja kot povprečno v celem mesecu ali celo dveh mesecih skupaj. Tla se tako prepojijo z vodo, da je razmočena ne morejo več skladiščiti. V Sloveniji med naravnimi nesrečami ravno poplave zaradi svoje silovitosti in pogostosti povzročajo največ škode, zahtevajo celo človeška življenja. Pojavljajo se lahko vse leto, najpogostejše pa so ravno jeseni.«

Vreme ni krivo za vse! Slovenija je poplavno precej ranljiva. »Za to je več razlogov. Prvi so zanesljivo obilne padavine, ki so v Sloveniji pogoste. Drug razlog je razgiban relief, ki spodbuja nastanek hudournikov. Tretji je poselitveni vzorec. Ljudje so se žal naselili tudi tam, kjer jih zlahka doleti poplava. Na območjih, kjer so možne katastrofalne poplave, živi kar dobra četrtina prebivalcev Slovenije! Poplavljenih je lahko več kot 2500 hektarov urbanih površin. Smo tudi dežela črnih gradenj, saj se graditeljem objektov pogosto pogleda skozi prste. Razvoj v prostoru se včasih dogaja mimo ali v nasprotju z zahtevami zmanjševanja ogroženosti pred poplavami. Zmagajo interesi posameznih investitorjev ali lastnikov zemljišč. Potem pa je tu še zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč in strug vodotokov. To zmanjšuje pretočne sposobnosti in povzroča poplavljanje že pri nižjih pretokih vode. Večina poplav je res povezanih z vremenskim dogajanjem, ni pa nujno vreme vedno krivo za vse.«

Vode, ki pridrejo v uri ali manj. Našo deželo pa najbolj ogrožajo hudourniške poplave. »Pri nas imamo kar 63 odstotkov vodotokov krajših od 20 km, med njimi je večina hudournikov. Slovenijo najbolj ogrožajo prav hudourniške poplave po poletnih neurjih ali ob jesenskih deževjih. So kratkotrajne in izjemno silovite, povzročajo pa jih razmeroma kratkotrajne intenzivne padavine. Spomnite se samo Železnikov. Se tako silovite poplave, kakršne so bile tedaj, ko je umrlo šest ljudi, lahko ponovijo? To sploh ni vprašanje. »Žal je odgovor da! Ne le, da se tako silovite poplave lahko ponovijo, verjetnost zanje zaradi podnebnih sprememb narašča iz leta v leto. Vremensko pogojene naravne nesreče se stopnjujejo po vsem svetu, ne le pri nas. Tudi vremenski vzorci so že drugačni, isti tip vremena lahko vztraja več tednov. Če gre za dolgotrajno deževje, so poplave neizbežne. Opažamo tudi velik porast počasi premikajočih se neviht, ki lahko povzročijo veliko akumulacijo dežja. Zato so tako pomembni blaženje podnebnih sprememb, upoštevanje Pariškega sporazuma in ukrepi za prilagajanje.«

Pripravimo se! Kaj je treba storiti za manj težav s poplavami, je več ali manj jasno. »Vodi je treba povrniti prostor, ki ji pripada. Eden od nujnih korakov je razširitev strug vodotokov v tolikšni meri, da bodo lahko prevajale poplavne vode mimo poseljenih območij brez povzročanja škode. Pomembna je tudi vloga obvodnih rastlin, saj lahko struge le tako opravljajo svojo ekološko funkcijo. Ključna bo odstranitev betonskih oblog, kjer bo to mogoče, in odprtje skritih vodotokov, da bodo s svojim tokom v ekološkem in estetskem pomenu lahko obogatili okolje. Novo razmišljanje, da vode potrebujejo več prostora, se širi že marsikje po svetu.«

Sami lahko storimo marsikaj. »Ljudje na splošno podcenjujemo moč vode in nismo pripravljeni, da bi ob poplavi lahko hitro ukrepali. Prvi korak je, da se vsak od nas seznani s poplavno ogroženostjo območja, kjer prebiva. Vsako gospodinjstvo lahko pripravi načrt ukrepanja še pred poplavami. Načrtujmo, po kateri poti se lahko umaknemo na višje ležeče mesto. Poskrbimo za neovirano odtekanje meteornih voda v okolici hiše. Zavarujmo odprtine, skozi katere bi v objekt lahko pritekla voda, tam namestimo pripomočke za tesnjenje. Na odtoke in cevi namestite nepovratne ventile. V prostorih, ki jih lahko poplavi, pohištvo in drugo opremo ter električne vtičnice in napeljavo dvignemo od tal. Tla in stene teh prostorov naj bodo iz materialov, ki jih voda manj poškoduje, ali pa se lahko očistijo in hitro posušijo. Dobra naložba je nakup potopne črpalke za umazano vodo. Dobro je, da pripravimo radio na baterije z dodatnimi baterijami, se oskrbimo s stalno zalogo konzervirane hrane in ustekleničene vode, najnujnejšimi zdravili. Razmislimo, kako bomo organizirali lastni prevoz v dnevih poplav.«

Več v reviji Jana, št. 28, 12. 7. 2022