»Razlogov je več. Vsaj dva dojenčka sta umrla zaradi redke infekcije, in ko je Uprava za hrano in zdravila (FDA) v tovarni podjetja Abbott v Michiganu odkrila sledi bakterije, so tovarno začasno zaprli, nekatere izdelke pa umaknili s polic,« je razložila Tadeja Lampret. »Težava je v tem, da ima podjetje kot proizvajalec nadomestnega mleka več kot 40-odstotni delež na ameriškem trgu, preostanek si razdelijo samo še tri podjetja. Ob tem, vemo, so nasploh težave v dobavni verigi, hkrati pa so predpisi FDA za uvoz otroške hrane iz Evrope izjemno, morda celo nerazumno strogi in birokratski in zato uvoza skorajda ni, pa čeprav je evropska hrana seveda ustrezna. Poleg tega trgovinski sporazum iz Trumpovih časov dodatno otežuje uvoz iz sosednje Kanade, in če vse to povežemo še z dejstvom, da so starši v času pandemije kopičili mlečne nadomestke podobno kot toaletni papir, potem vidimo, zakaj ima Amerika takšne težave.«

Cene so poskočile v nebo. Težave s pomanjkanjem nadomestnega mleka naj bi imeli v več ameriških zveznih državah in starši si pomagajo na vse možne načine. Najbolj jo bodo seveda spet skupili revni. »Ponekod so police prazne, drugod trgovci omejujejo, koliko škatel lahko starši sploh kupijo, da ne bi kopičili zalog. Spet drugje trgovci izkoriščajo položaj in navijajo cene. Nekateri starši se vozijo v več ur oddaljene kraje po izdelke, ki jih potrebujejo, ali pa obiščejo po deset trgovin, poizvedujejo v majhnih, odročnejših trgovinah namesto v trgovskih centrih. Drugi najdejo primerno hrano za otroke v mlečnih bankah, pomoč ponujajo tudi pediatri, ampak stiske so velike in res je nepredstavljivo, da v najbogatejši državi na svetu starši težko nahranijo dojenčke. Ponekod so cene tudi po štiri- ali petkrat višje, poročali so celo o primerih, ko je cena paketa poskočila s 40 na 240 dolarjev. V New Yorku je župan Eric Adams posvaril pred navijanjem cen in jih skušal zajeziti z razglasitvijo izrednih razmer. Tisti, ki so mlečni nadomestek morda že preplačali, se lahko pritožijo. Seveda pa velja, da vsaka kriza še posebej hudo udari tiste, ki imajo manj. Nekateri imajo ob dveh službah manj časa, da bi brskali po spletu in iskali zaloge ali pa se ob vse dražjem bencinu vozili od trgovine do trgovine. Mnogi nimajo avtomobila, nekateri nimajo plačane odsotnosti z dela, da bi se lahko podajali na dolg lov za mlečnimi nadomestki. Zato si ljudje med seboj pomagajo, vključujejo se tudi dobrodelne organizacije, praznijo skladišča, odzvati se je seveda morala tudi Bidnova vlada. Ljudje so jezni in utrujeni ter seveda obupani, da imajo težave pri tako osnovni stvari, kot je nahraniti svojega otroka. Še posebej hudo je za starše, katerih otroci imajo alergije in potrebujejo točno določeno vrsto mlečnega nadomestka.«

Več v reviji Jana, 31.5.2022