Zaradi trditve, za katero sedaj vemo, da popolnoma drži, si nekdanjega predstojnika oddelka za raziskave na področju zdravstvenih ved in predavatelja na belgijski Univerzi za uporabne znanosti in umetnost PXL Sama Brokkena nihče več ni upal zaposliti. Kljub referencam in znanju in četudi bi si ga v resnici želeli. Potem ko so ga odpustili, si tudi nobeden od njegovih kolegov ni več upal javno izražati dvoma ali se spraševati o smiselnosti cepljenja ter covidnih ukrepov. Brokken je službo naposled našel v Indiji.
Na razpravo so bili povabljeni tudi predstavniki NIJZ, ministrstva za zdravstvo ter Javne agencije za medicinske pripomočke in zdravila, a jih ni bilo.
Se je pa odzval splošni zdravnik iz Anglije Malcolm Kendrick, ki se na svojem blogu in v knjigah loteva »prepovedanih« zdravstvenih vprašanj, gostujoči pisec je bil tudi v Guardianu (a ne o covidu), bori se proti vsesplošni medikalizaciji družbe. Njegovo glavno področje so bolezni srca in ožilja, vaskulitisu se posveča tudi v novi knjigi. »Ko se je pojavil covid, smo hitro spoznali, da vpliva na kardiovaskularni sistem, zato sem vedel, da lahko tudi zaradi cepljenja pride do krvnih strdkov in miokarditisa. Že na začetku sem izrazil zaskrbljenost in jo pojasnil, vendar so mi odgovorili, da je to brez zveze. Ampak pozneje smo videli, da se te težave dejansko pojavljajo, in ker imamo opravka z novim cepivom, moramo biti res previdni. Po pregledu obstoječih raziskav cepiva Pfizer je jasno, da so prezrli precej varnostnih dejavnikov, zato sem ves čas vztrajal, da ne smemo prikrivati stvari in da moramo pričakovati tudi škodo – če ne bomo zares previdni. Sedaj že obstajajo podatki, da lahko, posebej pri mladih, s cepivi povzročimo miokarditis, ob čemer vemo, da je stopnja tveganja za hujšo obliko covida pri mladih manjša.«
Nekaj je narobe. Profesor dr. Sam L. Brokken je povedal, da je ameriško sodišče od Pfizerja zahtevalo dokumente o stranskih učinkih. »Poročilo, ki zajema zgolj tri mesece cepljenja s cepivom RNK, obsega 55.000 strani. V njih je zavedenih 1232 smrti in 42.000 resnih stranskih učinkov. Mar ni etično, da se ob tem vprašamo, kako je mogoče, da podjetje s takimi podatki ne ustavi cepilne kampanje? In ne začne resne raziskave o tem, kaj se dogaja? Zdaj na podlagi več raziskav vemo, da cepiva ne preprečujejo novih okužb, kot so nam obljubljali. Vemo, da zaradi covida ljudje še vedno umirajo. Nekaj je narobe.«
Ob tem je poudaril, da že več kot leto dni vemo, katere so ranljive skupine – ljudje s čezmerno telesno težo, diabetesom in starejši. »Zato bi morali za cepljenje naslavljati predvsem te ljudi – cepivo jim lahko reši življenje. Zakaj bi cepljenje vsiljevali mlajšim od 60 let? Nemška študija je, na primer, pokazala, da je med otroki pod 11. letom 0,0009-odstotna umrljivost (bolezen je bila usodna za otroke s pridruženimi boleznimi). Pa poglejmo še študijo o miokarditisu v ZDA med cepljenimi s cepivi RNK: v starostni skupini 12–15 let je to obolenje poraslo za trikrat, pri 17-letnikih za petkrat, pri 20-letnikih pa za dvakrat. Zakaj torej cepiti mladostnike, če niso rizična skupina za težji potek bolezni, in jih izpostavljati miokarditisu? Vem, da bom na to dobil pripombo, češ kaj pa dolgi covid pri mladostnikih. To je res, tudi mladi imajo lahko posledice zaradi tako imenovanega dolgega covida, ampak med sto okuženimi s koronavirusom jih bo zgolj nekaj potencialno razvilo dolgotrajne težave. Če pa cepimo vse, povečujemo nevarnost za obolevnost z miokarditisom.« Prepričan je, da bi se za cepljenje morali odločati na podlagi informiranosti in posveta z osebnim zdravnikom.
Več v Jani, št. 14, 5. 4. 2022
Nekaj je narobe
V obdobju, ko nam življenja ne krojijo številna zaprtja in so vsaj v šoli otroci lahko sneli maske, se mnogim sploh ne da poslušati ali brati o nujnosti cepljenja. Še posebej ker vsak pozna koga ali celo več takih, ki jih pred različico omikron ni obvaroval niti tretji odmerek. Ampak zdaj že vemo, da cepivo okužbe ne preprečuje, temveč nas reši hujšega poteka bolezni. Na debati o zaupanju v cepljenje v okviru serije okroglih miz Agonija epidemije, ki jih organizira skupina zaposlenih na ljubljanski univerzi in Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je sodeloval tudi belgijski znanstvenik dr. Sam Brokken, ki je ravno zaradi izjav na televiziji o tem, da cepivo ne preprečuje prenosa virusa, lani februarja letel iz službe.