Vinko Möderndorfer, pesnik in pisatelj
Ženske
ženske na začetku sveta
ženske na barikadah upornice pariške komune
mučenice diktatur in državljanskih vojn
ženske brez imena
ženske s spomeniki
ženske kot antigona kot ofelija
ženske ki dvigajo roke za spravo
ne za žrtvovanje
partizanke ljubimke žene
jetnice družine štedilnika
državne uprave koncentracijskih taborišč
ženske v bolečini ženske v besedi
ženske
zaradi katerih se svet vrti v soncu
ne v krvi
ženske za naprej nikoli za nazaj
ženske v parlamentih v vesoljskih ladjah
ženske ki odkrivajo planete nove elemente
ženske prijazne ki nas božajo v nočeh
ženske kot voda
ženske kot ogenj
okrog katerega poskušamo zgraditi dom
ženske ki razumejo ki znajo
ženske
brez katerih ne more
ne moški ne vesolje
***
Miran Možina, psihiater in psihoterapevt
Ti si eno in jaz drugo oko
»Hvala ti, da me učiš ljubiti ljubezen, ki iz večnosti sestopa v čas in prostor med nama. Le s tabo prihajam do novega izkustva resnice o tem, kaj pomeni biti v dvoje in ne en sam. Kaj pomeni svet srečevati in izkušati drugače kot zgolj s samotno zavestjo. Ti si eno in jaz drugo oko, ki skupaj ustvarjata globinski vid. Najina ljubezen je izkušnja, skozi katero gradiva drugačno resnico. To je resnica Dvojega in zavest, ki se poraja na stičišču med nama, je več kot seštevek dveh zavesti, je novo Bitje, ki ustvarja nov svet, novo resnico, ki ni ne moja ne tvoja, temveč najina. Ključna značilnost te resnice je razlika, ki se poraja na prizorišču dvojega. V najini dvojini se poraja ljubezen, ki sprejema preizkušnjo in izkušnjo sveta z vidika razlik med nama, zato piševa in pesniva novo, vznemirljivo resnico o razlikah. In zato ker je najina ljubezen resnična na takšen način, je zanimiva za vse človeštvo, pa naj se zdi še tako skromna in včasih še tako skrita.«
***
Dušan Šarotar, pisatelj in pesnik
Cvet, ki naj nikoli ne uvene
»8. marec, dan žena, je eden od najpomembnejših praznikov, njegova vsebina in simbolika sta tesno povezani s prizadevanji in boji za enakopravnost žensk v družbi, za njihovo politično, ekonomsko in socialno svobodo. Na ta dan se vsem ženam tradicionalno poklanjajo rože, vendar to nikakor ni praznik cvetličarjev. Roža je simbol in ne namen 8. marca. Ob letošnjem prazniku pa ne smemo pozabiti na neprecenljivo vlogo žensk, ki so jo opravile med pandemijo, tako v družini kot tudi v mnogih zdravstvenih ter socialnih službah. Ta lepi dan pa je letos zagotovo zaznamovala predvsem vojna, ki se je razplamtela v Ukrajini. Ne pozabimo, da so največje žrtve vojn prav ženske in otroci. Podarimo jim cvet, ki naj nikoli ne uvene.«
***
Samo Rugelj, publicist in založnik
Kaj morajo matere naučiti hčere
»Letos smo za 8. marec izdali kar knjigo po moji izbiri: Feministični manifest ali zgodba o tem, kaj morajo matere naučiti hčere.«
Iz knjige: Naš svet je poln moških in žensk, ki ne marajo močnih, vplivnih žensk. Tako smo navajeni razmišljanja, da je moč v domeni moških, da se zdi močna ženska kot neko čudno odstopanje. In zato jo je treba preveriti. O njej sprašujemo: Ali je skromna? Ali se nasmehne? Je dovolj hvaležna? Ima tudi družinsko življenje? Takih vprašanj ne sprašujemo o vplivnih možeh, kar kaže na to, da nimamo težav s samo močjo, temveč z ženskami. Močne in vplivne ženske sodimo ostreje kot močne in vplivne moške. In lahki feminizem to omogoča.
***
Ira Zorko, arhitekt in premišljevalec
Lepoti dane iskre so oči
po Johnu Keatsu, angleškem pesniku
Kar ve, ki nosite zaloge časa.
Tkete v spremembo neopazno.
Dotikanje nebes.
Tišini dane dušne so globine.
Ton zveneči v mrazu se leskeče.
V mraku dar nevidni zre stopinje.
Svetlobo greje in obrat dlani.
Daje sproti in spoznavajoče vrača kar dobi.
Kar imenuje sliši speče v kamenju.
Raztaplja ga v življenje.
Vse do diha in do misli v mislih Njega.
Ki je in vidi vse…
kar ve, ki nosite zaloge časa.
* Dan žena je mednarodni praznik žensk. Praznujemo ga v vsaj sto državah. Praznujemo ga, ker naj bi bile ekonomsko, politično in socialno enakopravne. V deželah komunizma je imel osmi marec še posebej velik pomen. Ženske smo dobile volilno pravico leta 1945, leta 1974 je bilo v ustavo SFRJ zapisano, da se vsaka ženska svobodno odloča o rojstvu otrok. Tri leta pozneje, da ima pravico do prekinitve nosečnosti. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
Revija Jana št. 10, 8.3.2022