Pri nas bo hrane dovolj, v revnih delih sveta pa bodo še bolj lačni
Prav tako ne vemo, ali bodo Ukrajinci lahko opravili osnovna dela v kmetijstvu, lahko pa sklepamo, da polja koruze, pšenice in sončnic ne morejo biti obdelana, če ni ljudi (se bojujejo) in primanjkuje goriva. Vse kaže na to, da je letina za Ukrajino izgubljena in bo velika, bogata kmetijska država lačna oziroma popolnoma odvisna od pomoči v hrani. To bi nas moralo skrbeti, pravi dr. Emil Erjavec – kako bomo prehranili Ukrajince, ne kako se nam bo cena kruha zvišala za nekaj centov.
Rusi so se pripravili. »Že od leta 2014 velja prepoved izvoza hrane iz EU in drugih delov razvitega sveta v Rusijo (kot posledica sankcij mednarodne skupnosti zaradi ruske priključitve Krima oziroma spodkopavanja ozemeljske celovitosti Ukrajine, op. a.). V Rusijo tako Evropska unija večine prehrambnih izdelkov ne izvaža. Zaradi zaprtja mej so Rusi uspeli zelo okrepiti lastno proizvodnjo hrane. Pred tem so bili zelo odvisni od uvoza hrane z zahoda. Ko smo pred leti delali študije, tudi sam sem bil v Moskvi in Kijevu, smo ugotovili, da so prav po učbeniško dvignili proizvodnjo hrane, potem ko so se zaprli pred evropskimi in ameriškimi proizvajalci. V nekaj letih so Rusi postali praktično samooskrbni – poleg žit od prej tudi pri piščančjem in svinjskem mesu, povečali so pridelavo paradižnika, jabolk ... Ogromno so investirali v kmetijstvo in so blizu popolne samooskrbe zgolj zato, ker so se zaščitili pred svetovno konkurenco.«
V Evropi lakote ne bo! Če imajo Rusi normalno letino, s svojim pridelkom zelo pomembno vplivajo na svetovni trg. Imajo velika kmetijska podjetja z moderno zahodno tehnologijo, a so Ukrajinci pri tem še boljši. »V Ukrajini so kmetijska podjetja, ki imajo po 100.000 ali 200.000 hektarov obdelovalne površine. Eno ukrajinsko podjetje ima toliko njiv kot vsa Slovenija! Z najsodobnejšimi tehnologijami pridelajo poceni in ogromno hrane. Njihovo izvozno okno pa je Črno morje, kjer so velika skladišča, in Rusija je že z osvojitvijo Azovskega morja zelo onemogočila ukrajinski izvoz, še huje pa bo, če bo zavzela ozemlja na drugi strani Krima.«
Tako Ukrajina kot Rusija sta usmerjeni na svetovni trg hrane, manj na Evropo, ki zadovoljuje vse svoje potrebe po hrani in je tudi največji izvoznik hrane (prehitela je celo ZDA, op. a.), razloži dr. Erjavec, profesor agrarne politike in ekonomike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. »Če se, bog ne daj, vojaški konflikti ne razširijo na druge države, motenj v oskrbi s hrano v Evropi in torej tudi v Sloveniji ne bo. Lahko sicer pričakujemo nekaj manjših težav z logistiko, nikakor pa ne bi govoril o lakoti. In to je treba jasno povedati.«
Več v reviji Jana, št. 10, 8. 3. 2022
