Wolfova 5 res štrli iz povprečja. Je edinstvena in bolj kot prodajalni podobna galeriji ali pa celo svetišču. V njej si ne moreš privoščiti, da bi pomerjal plašče, suknjiče kot po tekočem traku – ker bi si to pač zaželel. Pri njih se z materiali ne šalijo in kupcu res želijo prodati neomadeževano oblačilo. In tam z modnimi stvaritvami ravnajo previdno in pazljivo, kot z največjo dragocenostjo. No, umetnino. V razstavljene kose so dobesedno zaljubljeni. In ne moreš si kaj, da jih ne bi razumel. Četudi si pred njihovimi vrati morda malce vihal nos.
»Zavedamo se, kako nastane takšen kos – koliko časa se ustvarjalci o njem pogovarjajo, tuhtajo o izdelavi, nato oblačilo ustvarjajo, mi se vanj zaljubimo in izberemo za našo prodajalno. Ta ljubezen ni kratkega veka,« pripoveduje Teja Lavrenčič, ki z Judito Treppo vodi prodajalno, katere stalne stranke so večinoma zelo izobraženi, razgledani, navdušenci nad umetnostjo.
Predsodek greha. Če povprečnega človeka s povprečno plačo vprašamo, kaj je zanj luksuzno oblačilo oziroma obutev, se bo verjetno orientiral glede na ceno. Kaj pa je luksuzno za Judito Treppo? »Luksuz je lahko občutek toplote, mehkobe tkanine na goli koži, plašč, v katerega bi se ovili za vedno, tudi čas, da kaj postorimo, ustvarimo sami ... Pri nas se tako imenovanih ‘luksuznih izdelkov’ in ‘luksuzne mode’ že dolgo drži predsodek greha. V profesionalnem modnem žargonu izraz 'luxury goods' opredeljuje izdelke prvih linij modnih hiš najvišje ravni, s predpisano kakovostjo, inovativnim, raziskovalnim pristopom, avtorskim dizajnom, tudi z natančno opredelitvijo pojavljanja in predstavitve na trgu, priporočene prodajne cene.«
Pri njih se lahko o marsičem podučiš – izveš, kakšen je videti francoski šiv, na primer. Marsikdo si le napase oči, to so med našim obiskom storili tudi turisti – najprej mlado dekle, sledila ji je nemško govoreča štiričlanska družina – čudili so se in tešili svojo radovednost. Tudi sama se vedno s pričakovanjem ustavim pred njihovo izložbo, pogledam vse cene in se igram, da vidim, ali znam pravilno cenovno ovrednotiti kakšen kos. Morda nekoč tudi kaj kupim. Poznam nekoga iz mojega plačnega razreda, ki si je za posebno priložnost to že privoščil. Bila sem zraven, ko je pred več kot desetimi leti v prodajalno zakorakal v poceni bundi. Nič postrani ga niso gledali, vsak kos, ki sta mu ga predlagali Judita in Teja, ga je prevzel.
Luksuz v nadstropjih. Slehernik se verjetno počuti bolj na domačem terenu v Galeriji Emporium, saj deluje kot klasična veleblagovnica, kjer si varno anonimen. Seveda se začneš spraševati, ali si sploh na pravem mestu, ko vate že na prvi polici butne cena črne torbice – 2.100 evrov. Še dobro, da mi ni všeč, prav nič posebnega ni. Lahko pa v njihovih štirih nadstropjih najdeš tudi kaj za svoj žep, sploh v tem času sezonskih razprodaj. Na Wolfovi 5 o razprodajah neradi govorijo, saj dojemajo besedo razprodati kot razvrednotenje blaga. Raje govorijo o ugodnem nakupu.
Vodja Galerije Emporium Doris Šantek nam je povedala, da imajo precej stalnih strank, ki so jim zveste že več kot deset let in so vesele, da ponudbo osvežujejo z novimi, njim nepoznanimi znamkami. »Moški so postali boljši kupci, saj se pogosteje prepustijo rokam stilista.« Pri njih so vsi prodajalci pravzaprav svetovalci – stilisti, pri katerih se lahko stranke naročijo vnaprej, se pogovorijo o željah in jim pripravijo nabor oblačil, da jim ni treba tavati po prodajalni, če so na tesnem s časom. Za tako storitev se odloča čedalje več Slovencev.
Več v reviji Jana, št. 2, 11. 1. 2022
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
