Zgodbe

Kdo nas bo negoval?

Neva Železnik
24. 5. 2021, 22.58
Posodobljeno: 24. 5. 2021, 23.04
Deli članek:

Slovensko prebivalstvo se nezadržno stara. Osebja, ki bi starejše ljubeče, odgovorno in strokovno negovalo, pa je čedalje manj in manj. Naša politika namreč že vse od osamosvojitve naprej jasno kaže, da ne spoštuje niti svojih mam in očetov, kaj šele tistih, ki zanje skrbijo.

Zarja Jana
Osebja, ki bi starejše ljubeče, odgovorno in strokovno negovalo, pa je čedalje manj in manj.

Potrebujete dokaz? Ena sama negovalka v domu starejših v povprečju skrbi za od dvanajst do petnajst ljudi. Ponoči, med dopusti, prazniki in vikendi, v času bolniških izostankov, tudi med korono je bilo tako. To pomeni, da jih vsak dan umije, jim čisti zobe, jih obleče, počeše, štirikrat na dan menja plenice, jih obrača v postelji, hrani … Dela kot stroj, običajno v treh izmenah, in časa za pogovor navadno nima. Njeno delo je težko, psihično in fizično zelo zahtevno, a od zmeraj slabo plačano. In kar je najhuje: povprečna negovalka in medicinska sestra imata že več kot petdeset let, mladih pa to delo, predvsem v domovih starejših, ne zanima.

O delu in velikem pomanjkanju bolničark negovalk in srednjih medicinskih sester, čeprav tudi kuharja in diplomirano sestro težko dobijo, smo se pogovarjali z Jelko Gajšt, bolničarko negovalko, ki je tudi domska predsednica sindikata zdravstvene nege v Domu starejših Ljubljana Bežigrad, Zlato Hodžić, srednjo medicinsko sestro v istem domu, in Marjeto Marušo Kerč, univ. dipl. soc. del., direktorico doma.

Za enako mizerno plačo čedalje bolj garamo. »Medicinske sestre, zdravstveniki, tehniki/ce zdravstvene nege, babice in bolničarji negovalci smo že vrsto let premalo cenjeni in preslabo plačani. Pa ne le v domovih starejših, tudi v bolnišnicah,« pravita Jelka Gajšt, ki ima le še leto dni do upokojitve, in Zlata Hodžić, ki že 27 let dela v omenjenem domu. »Radi imava starejše ljudi. Če ne bi bili navezani nanje, bi že davno zamenjali službo.«

Povesta, da mnoge njihove kolegice bežijo v druge poklice, kjer delo ni tako zelo stresno, psihično in fizično naporno, od petka do svetka. »V domovih starejših ima zaradi pogostega dvigovanja nepokretnih stanovalcev težave s hrbtenico več kot 70 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi.« Mnogi, predvsem mlajši, gredo zato delat tudi v avstrijske ali nemške bolnišnice in domove starejših za vsaj trikrat višjo plačo, spoštljivejši odnos ter normalen delavnik. 

Znova poudarita, da so naši domovi starejših čedalje bolj zdravstvene in čedalje manj socialne ustanove, saj je okoli 60 odstotkov njihovih stanovalcev nepokretnih ali imajo demenco. »Kadrovski normativi pa so takšni kot pred 30 leti, ko so v domove prihajali v glavnem čili in zdravi starostniki.« Tudi zato je delo čedalje napornejše, pa še premalo jih je. »Za enako mizerno plačo čedalje bolj garamo.«

Nizke plače, še nižje pokojnine. Poudarita, da so vrednote zaposlenih tudi prosti čas, družina, zdravje. »Iz domov starejših ne bežijo samo zaradi plač, tudi zaradi lažjega in manj odgovornega dela. Selijo se na blagajne v trgovske centre, na bencinske črpalke, v kozmetične salone in fitnese … Vsaj ponoči jim ni treba delati in ponekod ne ob nedeljah in praznikih. Za enako plačo!«

Pa tudi neprestani kritiki niso izpostavljeni, saj svojci pogosto težko razumejo, da vsega ne zmorejo, predvsem ker jih je premalo! »Ob koncu izmene je sicer naše delo opravljeno, vendar pa je žalostno, da delamo že kot roboti in pogosto sploh nimamo več časa, da bi za minuto postali ob oskrbovancu ter mu prisluhnili.« Starejši, sploh tisti, ki so ves dan v sobi, pa najbolj hrepenijo prav po pogovorih, topli roki. »Žal imamo prav za to premalo časa.«

Srednje medicinske sestre in bolničarji negovalci, ki so vse življenje delali v domovih za ostarele ter v tem času dvignili na tisoče ton žive sile, prejemajo sedaj manj kot 500 evrov pokojnine na mesec in si niti približno ne bodo mogli privoščiti oskrbe v tem istem domu, kjer delajo danes. »Res je,« pravita. To se jima zdi ponižujoče in nadvse žalostno. Enako seveda velja tudi za čistilke, kuharje in skoraj za vse, ki si služijo kruh v domovih starejših.

Direktorica: »Osebje iščemo zaman.« Katere lastnosti potrebuje oseba, ki se ukvarja z nego starejših? Marjeta Maruša Kerč odgovarja: »Vsakdo ne more opravljati tega dela. Človek, ki dela s starejšimi, mora imeti poleg znanja veliko empatije, altruizma, srčne kulture. Zelo pomembna je neverbalna komunikacija ter pravi, dostojanstven in spoštljiv pristop k starejšemu človeku.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 2125.5. 2021

Estrada

SanjskaPoroka-clanek-svet
Last minute Sanjska poroka

Glasovanje: Kdo si zasluži 'Last minute Sanjsko poroko'?

Moamer Kasumović
Šok v BiH

Znani bosanski igralec Moamer Kasumović obsojen zaradi spolnega napada na mladoletnika

tisti dnevi v mesecu
Podkast

Video: Tisti dnevi v mesecu v drugi sezoni še bolj pikantni in žgečkljivi

Blaž Švab, Jasna Kuljaj, Z Jasno in glasno
Z Jasno in glasno

Kaj si Blaž Švab misli o velikem hitu poletja, pesmi Brajde

Sophia Loren
Jubilej

Diva Sophia Loren slavi že 90 let: Iz revščine v Hollywood

Kesha
Nihče ne želi imeti opravka z njim

Pevka Kesha zaradi tega incidenta preoblikovala besedilo

Zanimivosti

ciper_2
Ciper

Vse izgleda kot pred 50 leti

supet-luna, sankt-peterburg
Mini luna

Zemlja bo za kratek čas dobila še eno luno

HUAWEI Watch GT 5-6
Zanimivosti

Vau! Huawei predstavil nove naprave!

IMG_2113
Mednarodni festival

Speculum Artium 2024: Kjer se srečajo umetnost, znanost in virtualna resničnost

cryptocoin, kriptovaluta, mining, rudarjenje, kripto
Zanimivosti

Najboljši načrt za zaslužek s kriptovalutami: CrytocoinMiner vam omogoča zaslužek vsak dan

kovanec
Izjemno redka zbirka

Po stotih letih začeli s prodajo kovancev "kralja masla", za enega iztržili 1,2 milijona evrov