Ta na podlagi nasprotujočih si mnenj razpravlja in se prepira marsikje po svetu, žal tudi pri nas pa denimo v sosednji Hrvaški, kjer se je med dvema znanstvenima strujama razplamtela, kot piše tamkajšnji časnik Globus, prava vojna glede resnice o epidemiji, predvsem pa o z njo povezanih ukrepih politike. Kar tudi nas Slovence zaradi bližajoče se turistične sezone seveda močno zanima, hkrati pa nam lahko do neke mere pojasni tudi dogajanje pri nas.
Spopad akademikov z znanstveniki podjetniki. Privrženci prve struje v boju s pandemijo zagovarjajo stroge ukrepe in omejitve ter poudarjajo nepredvidljivost novih sevov, zaradi katere naj bi bili še daleč od konca pandemije, privrženci druge struje pa trdijo, da je po njihovih izračunih ta konec že zelo blizu in da bo virus že spomladi izzvenel, predvsem zaradi zdaj že velike prekuženosti prebivalstva, zato se zavzemajo za rahljanje ukrepov. Prva struja, gre pretežno za znanstvenike akademike, ki delujejo v uglednih institucijah v tujini, privržencem druge očita predvsem to, da znanstvena spoznanja in trditve prilagajajo svojim poslovnim interesom. Gre namreč za skupino znanstvenikov in hkrati podjetnikov, ki nekatere epidemiološke raziskave v tem času tudi sami financirajo. Prav zaradi tega jih prvi obtožujejo, da so njihove ugotovitve »amaterski ponaredki«, medtem ko njim podjetniška struja očita, da skušajo v zavetju tujih znanstvenih institucij izživeti svoje politične ambicije. Skratka, po izobrazbi, znanju in dosedanjem ugledu so si podobni, pri interpretacijah enakih podatkov in trendov ter (ne)upravičenosti ukrepov pa so povsem različni.
Različna mnenja so bistvo znanosti. Po razlago in odgovor na vprašanje, kdo ima prav, je šel novinar Globusa k profesorju sociologije s filozofske fakultete v Zagrebu Ozrenu Žunecu, ki se ukvarja tudi s sociologijo znanja in znanosti. Ta mu je med drugim razložil, da kljub temu sporu hrvaške znanosti ne bi smeli kar povprek obtoževati zaradi njene protislovnosti, kajti »tudi Einstein je nasprotoval Newtonu. Znanost ni dogmatična. Znanstvenik ne sme govoriti v jeziku svečenika. To, da so o neki temi mnenja različna, je bistvo znanosti. Znanost se vedno preizprašuje prek nasprotij in na ta način najde rešitev.« Hkrati pa poudarja, da eksaktna znanost, torej tista, ki operira s podatki in statistiko, nikoli ne more v celoti odražati dejanske realnosti. »Številka ni nikoli zgolj številka, temveč gre hkrati vedno tudi za interpretacijo nekega trenda.«
Bitka o epidemiološki resnici je tako znanstvena kot ideološka, nam kaže hrvaški spopad, v katerem torej znanstveniki podjetniki delujejo interesno, znanstveniki akademiki pa brez skritih namenov. A hkrati je res, da prvi bolje razumejo realne probleme, zlasti gospodarstva, medtem ko drugi za to nimajo pravega občutka.
Prof. Martina Blečić s filozofske fakultete na Reki meni, da se znanstveniki strinjajo pri osnovi – imamo virus in bolezen, ki jo povzroča, in to je treba obvladati. Niso pa si enotni pri tem, kako se tega lotiti. »Ali je konflikt ideološki, je težko reči, vsekakor pa je človeški,« pravi in dodaja, da je rešitev v soglasju. Težava pa je, ker »proces do soglasja ni hiter ter pomeni tudi poskuse in napake«. Poudarja pa tudi, da je znanost le eno od orodij za spopad s pandemijo. »Ko denimo govorimo o tem, ali so obstoječa cepiva učinkovita proti novim sevom, se moramo seveda opreti na znanstvene metode. Ko se denimo znajdemo pred vprašanjem, ali bomo tvegali življenja starejših, zato da bomo ohranili delovna mesta, ali dilemo, ali naj državne uslužbence cepimo prej kot druge državljane, pa je treba sprejeti informirano etično odločitev, za katero je potreben humanistični uvid. Epidemiologi, virologi, imunologi in drugi znanstveniki morajo v nekem trenutku odločitve prepustiti drugim strokovnjakom, denimo politikom in ekonomistom.« A profesorica ob tem dodaja, da se je med pandemijo dogajalo, in se seveda še dogaja, da se je odgovornost za v resnici povsem politične odločitve prelagalo na abstraktno »stroko« oziroma je ta »stroka« postala opravičilo za njihovo sprejemanje.
Več v reviji Zarja Jana, št. 16, 20.4. 2021
