Starši doma v strahu čakajo svoje odraščajoče otroke, ko se ti konec tedna odpravijo ven, da bi se zabavali. Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ob petkih in sobotah redno sprejmejo vsaj enega, dokaj pogosto pa celo po več opitih mladostnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. Ob koncertih in množičnih prireditvah se število zastrupitev z alkoholom še poveča, zato takrat na kliniki dodatno okrepijo dežurne ekipe. Tako je bilo v Ljubljani tudi na silvestrovo.

Ob takšnih priložnostih mlade na kliniko običajno pripeljejo reševalci brez spremstva staršev. Ko pomislimo na otroka, ki obleži v množici prijateljev, pogosto prepuščen samemu sebi, za njegovo preživetje pa so takrat pomembne minute, nas je seveda groza. Na srečo so zadnja leta na prizoriščih zabav navzoči delavci in prostovoljci Združenja DrogArt, ki si med drugim v okviru programa Izberi sam prizadevajo za zmanjšanje škodljivih posledic alkohola med mladimi in za razvijanje odgovornosti. Poudarek programa je na terenskem delu, ki temelji na vrstniškem pristopu, tudi s pomočjo sodobnih komunikacijskih kanalov in informativnih gradiv.

Alkohol, daleč najbolj priljubljena droga. V okviru obeh DrogArtovih programov, s katerima so prisotni na prizoriščih nočnega življenja, so lani do konca oktobra na terenu navezali stik z več kot 8000 mladimi po državi in izvedli 144 daljših posredovanj. »V okviru programa Izberi sam smo prisotni tudi na dijaških zabavah, kjer se srečujemo s starimi od 16 let dalje. Na večjih prireditvah, ki so se začele že popoldne, pa smo pomagali tudi že mlajšim – gre pa za ocene, saj mladih na terenu ne sprašujemo vedno, koliko so stari,« pravijo naši sogovorniki in prikimajo, da je pri nas med mladimi vsekakor še vedno najbolj priljubljena droga alkohol.
»Tudi Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) kaže, da je pri nas med mladimi daleč najpogosteje uporabljena droga alkohol (tega je v življenju pokusilo 89 odstotkov vprašanih), na drugem mestu je tobak (47 odstotkov), sledi pa marihuana (25 odstotkov). Šest odstotkov anketiranih je že kdaj uporabilo kakšno drugo prepovedano drogo (od tega dva odstotka ekstazi in kokain, en odstotek amfetamine, krek, LSD ali kakšno drugo halucinogeno drogo, en odstotek pa heroin). Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju v Sloveniji (HBSC 2014) je konopljo vsaj enkrat v življenju uporabila dobra petina (21,1 odstotka) 15-letnikov.«

Zakaj? Da se lažje pogovarjajo! Delavci in aktivisti DrogArta nam povedo, da je v nočnem življenju slovenskih mladostnikov zelo priljubljena tudi uporaba stimulantnih drog, saj začasno povečajo energijo in ohranjajo budnost. Na vprašanje, zakaj posegajo po drogah, so jim mladi odgovorili, da zato, ker so jim všeč učinki, da se lažje sprostijo in navezujejo stike z drugimi. Posebno skrb vzbuja mirno priznanje mladih, da z alkoholom in drugimi drogami pretiravajo predvsem takrat, kadar so v stiski. Prav grozljivo je slišati, da jih potrebujejo celo zato, da se lažje pogovarjajo s prijatelji in si zaupajo čustvene težave ... »Vse to nam da precej misliti tudi o stanju v družbi na področju medosebnih odnosov, reševanja stisk in odpravljanja konfliktov. Uporaba drog je vedno le simptom. Če se želimo celostno in učinkovito lotiti tega vprašanja, bi morali intenzivno odpravljati vzroke,« pravijo v DrogArtu.

Več v reviji Zarja št. 2, 10.1.2017