Pesem Moja pokojnega Tošeta Proeskega je na odru slovenskega šova zapel tako, kot da ne bi bil Argentinec, ki v Sloveniji živi šele pol leta. Drugič je z latinskim šarmom očaral ženski del žirije in gledalce, tako da so ga glasovi poslali naravnost v finalno oddajo. Prva mu je čestitala njegova žena, ljubka Patricija, zaradi katere je zapustil znano argentinsko turistično mesto Puerto Madryn v Patagoniji in življenje znova začel v Sloveniji. Kjer je preprosto srečen, pravi.
Kuverta za Argentino. Po komaj mesecu dni službe v domačem mestu je s skupino sodelavcev za tri tedne prišel na izobraževanje v ptujski Talum. S Patricijo sta se spoznala v ptujski diskoteki, kamor pa ne eden ne drugi sprva nista nameravala iti, a sta se zaradi nekega notranjega vzgiba premislila. Patricija je bila od nekdaj zaljubljena v španski jezik in se ga je sama naučila tekoče govoriti. »Zanimalo me je vse v zvezi z Latinsko Ameriko – tamkajšnja kultura, običaji, pogosto sem prihajala v stik z ljudmi s tega območja.« S prijateljico sta opazili skupino tujcev, in ker so se pogovarjali v španščini, ki je Slovenci ne obvladamo prav pogosto, je beseda dala besedo. Ko se je Isaac vrnil v Argentino, sta ohranila stike. Vsak dan sta se poklicala, pošiljala sta si fotografije in videe, Isaac ji je kaj lepega zapel. Želela si ga je obiskati, zato je v posebni kuverti v svoji sobi, na kateri je pisalo Argentina, pridno zbirala denar za letalsko vozovnico. Po skoraj letu dni, odkar sta se spoznala, si je željo uresničila. Drugo srečanje je bilo usodno, saj je pri Isaacu namesto en mesec ostala kar dva. Ko sta se maja lani poslovila, sta si obljubila, da se ob naslednjem srečanju ne bosta več ločila.
Jaz pridem k tebi. Nekaj časa sta razmišljala, kako bi to izvedla, potem pa se je mladenič odločil. »Jaz imam veliko družino, Patricija pa ne, in če bi odšla še ona, bi bilo to zelo žalostno za njene. Poleg tega je Argentina precej nevarna za tujce. Dobro moraš poznati predele mesta, vedeti moraš, kje lahko nastanejo težave. V revnih predelih so ljudje v stiski in tam so nenehno težave. Zato sem si rekel: oba sva mlada, močan sem, šel bom in bova poskusila. Ni me bilo strah,« je pripovedoval petindvajsetletnik. Med našim pogovorom mu je Patricija kdaj pa kdaj morala kakšno stvar še razložiti v španščini, sicer pa je pogovor ves čas potekal v slovenščini! Še preden se je preselil k nam, ga je Patricija namreč že po Skypeu učila našega jezika. »Sama sem pripravljala vaje in mu jih pošiljala, z jezikom sva se ukvarjala tudi po več ur na dan.« Ko je prišel, priznava Isaac, je mislil, da že nekaj zna, pa je hitro spoznal, da bo treba še nekaj vaje … A odlično napreduje, to je že treba priznati.
Več v Zarji, 15.11.2016
