Povejte mi, prosim, kako se jih res znebiš, običajno rečejo Goranu Vlahu, ko ga pokličejo, kaj narediti, da bi se odkrižali teh malih osovraženih bitij.
»Odstranjevanje uši je lahko dolgotrajno in mučno delo, za starše in otroke pa velikokrat tudi stresno. Največkrat nimajo dovolj potrpljenja in po prvih poskusih izgubijo živce. Ali pa nimajo časa, da bi odstranjevali gnido za gnido, in takrat me znova pokličejo in prosijo, naj jim pomagam,« pravi Goran, ki ima že tretje leto polne roke dela. Ker so se uši razpasle, je registriral samostojno obrt, težava pa je bila, ker mu niso mogli določiti poklica, saj takega v registru še ni, razloži v smehu.
Tržna niša? Da je pojav naglavnih uši dejansko obsežen, potrjuje tudi Goran, prav tako vsak dan slišimo pritoževanje staršev šolarjev. »Poskusili smo vse,« pravi obupana mama dveh sinov. »Nazadnje so nam v lekarni dali neki novi gel, ki naj bi jih zadušil. Seveda jih ni. Čez en teden sem jih spet odkrila pri obeh fantih. Pa še neko sredstvo, da jih ne bi spet dobila, so nam dali, po katerem dišiš kot sadje in zelenjava. Ni pomagalo, ušem ne pride do živega. In to je stalo 35 evrov! Kar tri stranke v vrsti v lekarni smo kupovale nekaj proti ušem, to pomeni, bodisi da so zelo razširjene bodisi da sredstva niso učinkovita,« mi pove čisto obupana. Kakšen posel z neučinkovitimi sredstvi za odstranjevanje, ugotoviva skupaj.
Tudi Goran je zaradi uši in gnid odkril tržno nišo. Za zdaj obiskuje stranke na domu, s seboj prinese masažno mizo in kar nekaj pribora. »Najbolj pomembno je, da sem oborožen s potrpežljivostjo in da dobro vidim,« pravi. »Najprej moram ugotoviti, kje se uši hranijo oziroma pijejo kri – najpogosteje je to na zatilju ali v predelu za ušesi. Nato s kisom raztopim njihovo naravno lepilo, s katerim se držijo kože na glavi. Da se ne bi razbežale, ko razprem lase, jih polijem z regeneratorjem in tako upočasnim njihovo gibanje. Nato pa stopi v akcijo potrpežljivost – s posebnim glavnikom očistim vsak las.«
Potrpljenje, božja mast. Obleko prekrije z zaščitnimi prevlekami, roke z gumijastimi rokavicami, glavo pa z ruto, na nekakšno čelado si pritrdi povečevalo – in diplomirani projektant strojnih instalacij začne svojevrsten lov na male vsiljivce.
Celoten članek preberite v reviji Zarja št. 40, 3. 10. 2016
