Med njimi jih je več s telesnimi hibami, zaradi katerih bi se lahko še prej kot sicer znašle pod nožem smrti, pri Kseniji pa imajo nov, topel domek in seveda življenje. Med njimi je tudi kunček Flip, ki ima paraliziran zadnji del telesa, a so mu gibanje omogočili s pomočjo vozička. Ob 4. oktobru, svetovnem dnevu živali, ob katerem največkrat pomislimo samo na mucke in kužke brez domov, je zato prav, da se spomnimo tudi drugih bitij, ki si želijo zgolj življenje in ljubezen.
Kunec Flip je vse svoje življenje preživel zaprt v majhnem in precej zanemarjenem zajčniku. »Po naključju sva ga s sinom opazila in kunec se mu je zelo zasmilil. Kunci so namreč izjemno kompleksne in zelo posebne živali. V naravi radi kopljejo rove, imajo svoja ozemlja, ki jih branijo, skačejo, iščejo hrano in se družijo. Meni se zdi nedopustno, kako se nam lahko zdi povsem normalno, da jih zapiramo v tako majhne zajčnike, kjer jim vse te pravice odvzamemo, in da jih na koncu lopnemo s kolom po glavi in pojemo,« pravi Ksenija. Zato sta Flipa osvobodila večletnega ujetništva in ga z največjim veseljem namestila v svoje malo kunčje naselje – na Aličin pašnik, kot ga pravljično imenujejo.
Nekaj časa je preteklo, da si je sploh upal pokukati izpod gajbice in se prvič srečal s travo, pa zemljo, sončnimi vzhodi in temnimi nočmi. »Ko pa se je ojunačil, je življenje zajel z veliko žlico. Potem se je zgodilo čez noč: neko jutro sem opazila, da ne premika več zadnjih nog. Doletela ga je pareza nog. Po več mesecih intenzivne terapije ni bilo vidnejših rezultatov, Flip pa je živel, kot da se nič ne bi spremenilo. Le noge je odslej vlekel za seboj. Vedeti je treba, da svojih nogic v resnici ni skoraj nikoli uporabljal, saj je v majhnem zajčniku večino časa preležal. Tako ga novo zdravstveno stanje ni posebej prizadelo, bolj je prizadelo nas. Začeli smo iskati rešitve, kako bi mu omogočili, da je vseeno lahko znova med kunci in vsaj malo mobilen. V tujini obstaja veliko primerov, ko imajo vozičke psi, mačke, celo ovce in koze, naleteli pa smo tudi na navodila za izdelavo kunčjega vozička za invalidne kunce. Vprašali smo Tamaro Zupe, ali nam bi ga bila pripravljena narediti. V manj kot tednu dni je bil končan.«
Več v reviji Zarja št. 40, 4. 10. 2016
