Ambrozije ni mogoče opaziti kar iz avtomobila, ker je to precej neopazna rastlina z drobnimi, zelenkastimi cvetovi, ki se z lahkoto skrije med drugo rastje. Zanimivo je, da jo veliko ljudi zamenjuje z zlato rozgo, zdravilno rastlino z opaznimi rumenimi socvetji, ki zrase tudi do 2 metra visoko in jo je tačas videti povsod. Ambrozijine korenine sežejo globoko v zemljo, zato jo je najbolje odstraniti čim prej, ko je rastlina visoka do 20 centimetrov. Grška mitologija pravi, da je bila ambrozija hrana bogov, ki so jo na Olimp prinesle golobice. Zveni zelo lepo, resnica pa je vse prej kot lepa. Cvetni prah ambrozije je, kot rečeno, eden najhujših alergenov, ki povzroča seneni nahod in tudi precej drugih težav približno 15 odstotkom prebivalstva. Ena sama rastlina lahko v eni sezoni ustvari milijardo semen, ki jih veter raznaša naokrog. Po oceni naj bi kar polovico vseh alergijskih težav povzročal prav cvetni prah ambrozije. V spletni enciklopediji zasledimo podatek, da naj bi jih bilo vsaj 40 različnih vrst. Pri nas je najbolj razširjena Ambrosia artemisifolia, ki ima tudi zanimivo slovensko ime: pelinolistna žvrklja. Njeni listi so namreč še najbolj podobni pelinovim. Mimogrede, Hrvatje ji pravijo tudi partizanka.
Več v Zarji št. 36, 6. 9. 2016
Kdo bo populil ambrozijo?
Letos je še bolj nadležna. Je eden najmočnejših rastlinskih alergenov, zato v času cvetenja, to pa je prav zdaj, mnogo ljudi spravlja v obup. Naša država je uzakonila pravilo, da morajo lastniki zemljišč, kjer raste ambrozija, to učinkovito odstranjevati. Toda to se očitno ne dogaja, sicer ne bi bilo ambrozije vse več.