Dobra novica je, da bo za varnost športnikov in obiskovalcev na olimpijskih igrah v Riu skrbelo 85.000 vojakov in policistov – na prejšnjih igrah v Londonu jih je bilo več kot pol manj, okrog 42.000 – slaba novica je pa to, da jih niti vsa ta množica morda ne bo mogla obvarovati pred katero od številnih nevarnosti, ki domnevno prežijo na obiskovalce. In zato se jih je že veliko letos odpovedalo obisku olimpijskih iger. Med njimi tudi nekaj znanih športnikov.

Rio ni dober za vaše zdravje, te dni sporočajo naslovnice svetovnih časopisov. Če vas ne bodo dobili teroristi, se bodo pa morda nad vas spravili oboroženi roparji. Ali pa virus zika. Ali bakterije v onesnaženi vodi. Nekaj vas bo že našlo. Morda bi bilo bolje ostati doma, namigujejo številni članki. Bodo olimpijci, paraolimpijci in turisti letos v Riu res trepetali za življenje? Ali pa gre samo za zganjanje neupravičene, senzacionalistične panike?

Dobrodošli v peklu. Da ima Brazilija hude težave s pripravo iger, da nič ne gre po načrtih, so poročali že pred letom dni in več, ampak takrat se je zdelo, da je še dovolj časa, da se bo vse uredilo. Zdaj pa časa zmanjkuje, nedorečenega, nedokončanega in nerešenega je pa še veliko. In vse manj upanja, da bo do olimpijskih (od 5. do 21. avgusta) in paraolimpijskih iger dober mesec pozneje (7. do 18. septembra) vse rešeno. V prireditev iger so vložili 11 milijard dolarjev. Kar je še vedno nekaj milijard premalo.

Konec junija, šest tednov pred začetkom iger, je prekipelo policistom v Riu, pa so se postavili na mednarodno letališče z velikim napisom: »Dobrodošli v peklu. Policisti in gasilci ne dobijo plače, kdor pride v Rio, ni varen.« Brazilijo pesti najhujša gospodarska kriza od tridesetih let prejšnjega stoletja, guverner države Rio je rezal, kjer je mogel, tudi pri policiji. Odkrhnil je tudi 20 odstotkov proračuna za OI. In potem vzdihnil: »Lahko da bomo imeli krasne olimpijske igre, a če ne bo določenih ukrepov, bo lahko vse skupaj velik polom.« Država še vedno čaka na že odobreni zvezni denar.

Medtem so policisti že nekaj časa brez plač, ki hudo zamujajo, zmanjkuje jim denarja za pisarniške potrebščine, za čistila, celo za toaletni papir. Sprejemajo donacije, so sporočili. Če imate kaj toaletnega papirja ali pa morda kakšen kuli odveč … Helikopterji ne letijo, na cesti je samo polovica vozil policije v civilu, da prihranijo pri bencinu. Tudi veliko število vojakov in policistov na ulicah med olimpijskimi igrami je pravzaprav rezultat varčevanja, je opozoril neki strokovnjak za varnost – da niso dovolj vložili v varnostno tehnologijo, trdi. Ta bi bila bistveno bolj učinkovita kot uniforme na ulicah.

Policisti niso edini, ki svarijo pred prihodom v Rio. Ko je na poti na letališče pod streli roparjev umrla sedemnajstletnica, je nogometaš Rivaldo na Instagramu sporočil: »Stvari postajajo vsak dan hujše. Vsem, ki so nameravali med olimpijskimi igrami obiskati Brazilijo, svetujem, da ostanejo doma. Tu tvegate življenje.«

Tri. Čajne. Žličke. Pomanjkanje denarja je upočasnilo stvari tudi na drugih področjih. Odprtje nove proge podzemske železnice so vedno znova prestavljali, zdaj naj bi progo, ki bo povezovala olimpijsko vas in plažo Ipanema, odprli samo štiri dni pred začetkom iger – kar je veliko premalo časa, da bi pošteno testirali tako zahteven sistem. Cena je medtem živahno rasla, od načrtovanih 1,6 milijarde dolarjev na 2,9 milijarde. Policija že preiskuje sume korupcije.

Aprila je močan val zrušil del januarja odprte kolesarske steze. Pri tem sta umrla dva človeka. Na lahki železnici med mestom in letališčem se je že drugi dan obratovanja sesul električni sistem. Pravkar odprta obalna avtocesta je že polna lukenj in razpok.

Novinarji so lani odkrili, da niti na enem od olimpijskih vodnih prizorišč voda ni varna, povsod so našli visoke vrednosti virusov in bakterij iz človeških iztrebkov. Olimpijcem in paraolimpijcem je grozilo, da bodo plavali, veslali in jadrali po greznici. Jadralci v zalivu Guanabara so se pritoževali, da po vodi plavajo mrtve živali, odvrženi kavči in plastične vrečke. Večina odplak v Braziliji ni prečiščena, po odprtih jarkih se stekajo v reke in potoke. Prireditelji so obljubili, da bodo za čiščenje voda porabili štiri milijarde dolarjev in da bodo zgradili osem čistilnih naprav.

Zgradili so eno.

Guverner države je priznal, da ni dovolj časa, da bi vode očistili do začetka iger. V nekaterih so namerili 1,7-milijonkrat višje vrednosti virusov, kot jih na primer dovoljujejo na južnokalifornijskih plažah. Športniku, ki zaužije samo tri čajne žličke – TRI. ČAJNE. ŽLIČKE. – vode na katerem od prizorišč, grozi 99-odstotna možnost okužbe, je povedala ameriška strokovnjakinja za viruse. Avstrijski trener jadralne reprezentance je poročal, da so njegovi športniki med pripravami zbolevali. Na petih plažah v Riu – tudi tam, kjer bosta olimpijsko plavanje v odprtih vodah in triatlon – so odkrili superbakterijo, ki ji noben antibiotik ni kos.

Smo že omenili, da obiskovalcem priporočajo pitje ustekleničene vode?

Vsi smo brez moči. Vrstijo se incidenti, ki ne vzbujajo zaupanja v veliko varnost tujcev (domačinov pa še manj). Pred kratkim so s pištolo na cesti v domnevno varni četrti oropali člane avstralske paraolimpijske reprezentance, ki je v Riu na pripravah. To ni bil osamljen primer (res ni bil, oropali so še španske jadralce), se je razjezila voditeljica avstralske reprezenstance in zarohnela: »Zaščitite naše športnike!« Nekatere države bodo problem poskušale rešiti tako, da bodo za svoja moštva same najele varnostnike. Slovenije ni med njimi.

V največjo javno bolnišnico v Riu (eno od petih, v katerih bodo med OI zdravili tudi turiste) je vdrlo približno dvajset do zob oboroženih maskiranih napadalcev, ki so prišli osvobodit aretiranega obstreljenega šefa mamilarskega kartela. In so ga tudi osvobodili. En človek je umrl, dva so ranili. »Brez moči smo,« je poraženo vzdihnil policist, ki je stražil osvobojenega kriminalca, »jaz sem brez moči, vi ste brez moči, prebivalstvo je brez moči.«

Seveda ne bi mogli reči, da ni nihče ukrepal. V favelah, revnih soseskah, so policisti že mesece prej preganjali oborožene tolpe. V zadnjih tednih so zaradi pomanjkanja denarja odnehali. A velik (in že star) problem v Braziliji je tudi policijsko nasilje. Lani je vsak peti umorjeni umrl pod roko policista. Ankete so pokazale, da se v favelah bolj bojijo policistov kot tolp.

Več v Zarji št. 27, 5.7.2016