Začetek letošnjega poletja je bil zelo gromovit in nevihten. Že od konca maja nas iz različnih krajev po Evropi obveščajo o smrtnih žrtvah ali ranjenih zaradi udara strele, prejšnji teden je bila zaradi udara strele ranjena tudi ženska v Trbovljah. Predvsem nenavadno veliko je bilo strel v okoljih, kjer jih očitno niso pričakovali, v mestih in na javnih prireditvah. Ker je Slovenija med nevihtno najbolj ogroženimi in ker se nevarnosti strele večina med nami veliko premalo zaveda, smo se pogovarjali z Goranom Milevom in Vladimirjem Djurico, strokovnjakoma za strele z Elektroinštituta Milan Vidmar.
V urbanih okoljih imamo lažen občutek varnosti pred udarom strele. Mislimo, da smo varni, a v resnici nismo.
Kar 80 ljudi je bilo ranjenih na festivalu pri Frankfurtu, 35 ob koncu nogometne tekme na stadionu v Hoppstaedtnu, strela je udarila tudi v parku Monceau sredi Pariza, kjer so otroci praznovali rojstni dan – 11 so jih morali odpeljati v bolnišnico. V Veliki Britaniji je udarilo v očeta, ki je skupaj z otrokoma s šolskega igrišča šel proti avtu.
V mestih smo izgubili občutek za nevarnost
Medtem ko smo še nedavno do bliska in groma gojili dovolj spoštljiv odnos in smo vedeli, kje med nevihto ne smemo biti in kako moramo ravnati, to sedaj očitno ne velja več. Velik del prebivalstva živi v mestih, kjer se je izgubil občutek za naravo, in večina ljudi se v urbanih okoljih počuti popolnoma varne. Vendar gre očitno za lažen občutek varnosti, saj se drugače ob nevihti ne bi množično zbirali na glasbenih festivalih, nogometnih stadionih in prirejali otroških piknikov sredi velemestnega Pariza.
Strel ni čedalje več!
A čeprav smo zadnja leta vedno znova presenečeni nad močjo narave in kljub podnebnim spremembam, število udarov strel v statističnem smislu ne narašča. V povprečju se vsako leto pojavi okoli 60.000 strel, v zadnjih štirih letih jih je sistem SCALAR zabeležil celo manj od povprečja. V zadnjih letih se je daleč najbolj bliskalo in grmelo leta 2008. Takrat je udarilo 95.186 strel. Leto prej je v neurju, ki je najbolj prizadelo Železnike, v samo enem dnevu udarilo kar okoli 37.000 strel, kar je celo več, kot so jih našteli v vsem, a najmanj nevihtnem letu 2013, ko je na območju Slovenije udarilo »le« 34.911-krat. V sosednji Avstriji so julija lani zabeležili prav poseben rekord, v samo enem dnevu je namreč v hudem neurju nastalo kar okoli 100.000 strel!
Vodnik po zaščiti pred udarom strele
Goran Milev in Vladimir Djurica z Elektroinštituta Milan Vidmar odgovarjata:
Kaj naredimo, ko ...
Pri sebi imamo zelo dragocen prenosni telefon, okoli nas pa švigajo strele. Ga moramo odvreči?
Ne, ni treba. Če elektronske naprave niso priklopljene na električno ali telekomunikacijsko omrežje, se tveganje za udar strele tako rekoč ne poveča.
Smo v središču mesta, hodimo po ulici in približuje se nevihta. Smo varni?
Ne, nismo varni. Ob udaru strele se v bližnji okolici lahko zgodi marsikaj, kar bi ogrožalo ljudi. Lahko dobimo poškodbe zaradi napetosti koraka ali zaradi mehanskih nezgod. Zato je vedno bolje biti v objektih, ki imajo ustrezno strelovodno zaščito, kot se sprehajati po ulici ali med hišami.
Je varno imeti med nevihto odprto okno ali biti na odprti terasi ali balkonu?
Strela v naselju nas lahko poškoduje tako rekoč kjerkoli, zagotovo pa smo najbolj izpostavljeni na vrhu (strehi) objekta ali pa na izpostavljeni terasi. Mogoče smo malenkost manj izpostavljeni direktnemu udaru strele v bližini objekta, ki je od nas višji in zaradi svoje izpostavljenosti bolj privlači udar strele. Odprto okno pa bistveno ne vpliva na izpostavljenost udaru strele v objekt ali notranjost objekta.
Kako (ne)varna so šolska igrišča, igrišča pred vrtci, stadioni v mestih ali vaseh?
Na odprtih površinah, kot so odprta igrišča, travnate površine stadionov ali atletske steze, veljajo enaka priporočila, kot na poljih in drugih izpostavljenih površinah, za vse druge objekte v Sloveniji, v katerih je lahko večje število ljudi, pa veljajo pravilniki, ki narekujejo izvedbo ustrezne strelovodne zaščite ter njeno vzdrževanje in pogostost pregledov zaščitnih sistemov. Za objekte, ki so zgrajeni skladno z omenjenimi standardi, lahko predpostavimo, da so ustrezno varovani pred udarom strele.
Še več zanimivosti, opozoril in koristnih nasvetov preberite v reviji Zarja št. 24, 14.6.2016
