V Parizu, kjer se je sprehajal z ljubeznijo svojega življenja, ga je ustavil »lovec na talente« in povabil na avdicijo, a je agencijo, kjer so bili nad njim navdušeni, kasneje zavrnil. Ni bil še pripravljen. Po nekaj pogovorih z dekletom Laro, Parižanko, s katero namerava zaživeti v Sloveniji, pa je zbral pogum in se odločil, da postane maneken. Prepričani smo, da bomo nekoč ponosni nanj.
Lan, k manekenstvu vas je tako rekoč spodbudilo vaše dekle?
Brez Lare, ljubezni mojega življenja, ne bi nikoli postal maneken. Od prvih ponudb za delo, ko sem bil še zelo neodločen in nesamozavesten, me je neprestano spodbujala in podpirala, vedno mi je govorila, da sem ustvarjen za manekenstvo. Z njeno pomočjo sem spremenil pogled na svet mode, naenkrat je ta postal zame neverjetno privlačen. Danes, ko sem maneken, sem Lari resnično hvaležen, da me je spodbujala k temu, saj v delu uživam.
Ste že sami razmišljali o tem, da ste čedni, postavni, fotogenični?
Vedno sem se zavedal, da sem čeden, vendar si res nikoli nisem mislil, da lahko postanem maneken. Še zdaj kdaj ne morem verjeti, da sem res.
Imate potrebno samozavest? Manekeni najbrž niso več samo »lepi in prazni«, kot smo včasih mislili.
Težko je ocenjevati sebe. Ne vem, ali imam vse potrebno, da postanem res dober maneken. Strinjam se z vami, da manekeni niso le lepi in prazni, temveč morajo biti neverjetno močne osebnosti. Zase bi rekel, da se lahko s trdim delom pridružim najboljšim.
Bi se trenutno lahko preživljali s tem, zaslužite dovolj za življenje?
Sem res šele na začetku, zato ne zaslužim dovolj za samostojno življenje, verjamem pa, da se bom s trdim delom, predanostjo in malo sreče prebil med svetovno uspešne manekene.
Trenutno ste razpeti med Slovenijo in Francijo, kjer živi vaša ljubezen. Kakšno življenje je to?
Nikoli dolgočasno. Trudiva se čim več časa preživeti skupaj, ali jaz v Parizu ali Lara v Ljubljani. Kadar nisva skupaj fizično, sva vsaj v mislih, saj vsak trenutek dneva misliva drug na drugega. Vse težje postaja živeti tako razdeljeno, zato sva se odločila, da se julija preseliva skupaj. Lara se bo preselila v Ljubljano, kjer ji življenje resnično ustreza, saj je veliko mirneje in varneje kot v Parizu.
Vaši starši podpirajo vašo manekensko pot?
Seveda, mami in tati me podpirata v vsem, kar me veseli, saj je zanju pomembno le, da sem srečen. Sprva sta bila sicer malo presenečena in prestrašena, ko sem jima povedal, da želim postati maneken, saj tega nista pričakovala in sta se bala, da bom zanemaril fakulteto. S časom sem jima pokazal, da sem lahko za zdaj uspešen tako na fakulteti kot v manekenstvu. Sedaj sta pomirjena in me še bolj podpirata kot na začetku.
Je mama Zvezdana ponosna na vas?
Moja mami je resnično ponosna name, vendar ne toliko zaradi moje manekenske kariere, saj ji to ne pomeni veliko. Mami je name ponosna, ker sem, kot sama pravi, dober človek. Njej pomeni to, da sem tak, kot sem, veliko več kot kakršna koli uspešna kariera in opravljena šola. Jaz sem res ponosen na svojo mami.
Več v reviji Zarja, št. 20, 17.5.2016
