Letos 30. maja se bomo spomnili 200-letnice rojstva Julije Primic, Prešernove muze, ki še vedno buri duhove. Rojevajo se različne zgodbe o njej – fantazija dobiva krila in tako se tudi izmišljeni dogodki znajdejo celo v turističnih zgibankah kot zgodovinska dejstva. Zato je upokojeni novinar Andrej Bartelj zbral dokumente o življenju Primiceve Julije; marsikaj nam povedo, marsikaj pa bo verjetno za vedno ostalo nepojasnjeno.

Primičeva Julija in France Prešeren se nista nikoli pogovarjala, nikoli ni bilo niti kančka  upanja ali možnosti, da  bi se  zares povezala. Je pa bilo veliko naključij, zaradi katerih sta bila tako ali drugače prepletena: Jožef Dagarin, ki je krstil Julijo, je bil kot kasnejši kranjski dekan  ob umirajočem Prešernu, Julijin pogreb pa je vodil novomeški škof Jernej Arko, Prešernov mladostni prijatelj. Nenavadno naključje je tudi, da je bila njena mama Julijana Primic krstna botra Ane Jelovškove, s katero je imel kasneje Prešeren tri otroke.

Več v Zarji št. 19, 10. 5. 2016