Po desetletju upadanja števila zadrug, ki se jih je držala oznaka, da gre za neprimeren ali celo nazadnjaški poslovni model, v zadnjih letih zadruge v Sloveniji doživljajo preporod. Še posebej se je to področje začelo razvijati po letu 2012, svetovnem letu zadružništva, ko so na mednarodni konferenci v Ljubljani prikazali najboljše zglede zadružništva v svetu. Tako so pri nas začele nastajati delavske, storitvene, energetske, stanovanjske in druge zadruge.

Po besedah državnega sekretarja Tadeja Slapnika, ki je v kabinetu predsednika vlade pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo, je v zadnjih letih nastalo kar nekaj uspešnih zadrug, med njimi Sončna zadruga, ki zagovarja  prehod z  ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z lesno biomaso, s čimer se znižajo stroški za ogrevanje, lesno biomaso pa odkupuje od lokalnih kmetov; pa zadruga BikeLab iz Maribora, ki je tudi socialno podjetje in je začela s servisom za popravilo koles, zdaj pa nadaljujejo z načrti turističnega objekta za kolesarske spuste v naravi; potem zadruga Dobrote iz Dravograda, ki uspešno izvaja program Tekstilnica, v katerem zbirajo odpadni tekstil in ga preusmerijo v trgovine z rabljenimi oblačili, predelajo v industrijske krpe ali izvozijo v svetovne banke tekstila.

Ekoci Coop Slovenija. Precejšnje pozornosti je bila deležna ustanovitev zadruge Ekoci Coop Slovenija s slavnostnim zagonom proizvodnje nogavic iz eko industrijske konoplje in drugih domačih naravnih materialov tik pred koncem lanskega leta na Polzeli. Zadrugo so v želji po večji samooskrbi in novih delovnih mestih ustanovili somišljeniki iz Eko civilne iniciative Slovenije, vanjo pa so se vključili še Tovarna nogavic Polzela, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Razvojna agencija Savinja ter občine Spodnje Savinjske doline (Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Vransko in Tabor). Po besedah Slapnika je to dokaz, kako lahko zadruga zelo uspešno poveže ključne »igralce« v regiji, ki se sicer na noben način ne bi mogli tako dobro poslovno povezati. V zadrugi lahko sodelujete tudi vi (kako, preberite v okvirčku.)

Končno zakonska enakopravnost! Mnoge zadruge zaradi možnosti subvencij kasneje pridobijo status socialnega podjetja. Slapnik pravi, da država neposrednih finančnih spodbud za zadruge ne predvideva, bodo pa v spremembe  zakona o zadrugah, ki jih pripravljajo, zapisali nove tipe: stanovanjske, storitvene, delavske, energetske itn. »V zadnjih 25 letih se je zadružništvo v Sloveniji obdržalo in razvijalo predvsem na področju kmetijsko-gozdarskih zadrug, zato moramo zakon dopolniti, da bodo nove zadruge izenačene z gospodarskimi družbami in enakopravno dostopale do evropskih sredstev.« Kot močne gospodarske in pravne osebe pa jih morajo začeti upoštevati tudi sicer v državi. »Za to intenzivno delamo.«

Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 2, 12. 1. 2016