Čestitamo, zdržali ste štirinajst dni, zdaj pa lahko dobre sklepe opustite. Boste pač lepši in boljši človek postali kakšno drugo leto. Saj sploh niste krivi vi, to je znanstveno ugotovoljeno. In vam torej ni treba imeti slabe vesti.

Vresnici pravzaprav ni nobenega zares dobrega vzroka, da ne bi dobrih sklepov o tem, kako se bomo – zdaj pa čisto zares! – poboljšali in polepšali, sprejemali katerikoli dan v letu. Desetega aprila, če nas uščipne, ali pa sedemindvajsetega oktobra. Ali celo trinajstega julija. Kadarkoli. Ampak novoletne zaobljube so preprosto večtisočletna tradicija. Že stari Babilonci so na začetku leta svojim bogovom obljubili, da bodo – zdaj pa čisto zares! – vrnili sposojene predmete in denar. In Rimljani so delali zaobljube bogu z dvema obrazoma Janusu, po katerem je januar dobil ime.

In tako že tisočletja delamo svečane zaobljube, kako bomo več telovadili, manj jedli, se več posvečali družini in manj službi – in potem večinoma, po nekaj dneh ali tednih, v najboljšem primeru pa čez nekaj mesecev, zaobljube prelomimo. To počnemo tako dosledno in tako množično, da so pri reviji Time sestavili lestvico najpogosteje prelomljenih zaobljub. Tule nam najpogosteje spodleti:

• hujšanje
• opustitev kajenja
• učenje nečesa novega (jezika, inštrumenta)
• bolj zdravo prehranjevanje
• poplačilo dolgov in varčevanje
• več časa z domačimi
• nova potovanja
• manj stresa
• prostovoljstvo v dobrodelnih organizacijah
• manj alkohola

Leta 2007 je britanski psiholog Richard Wiseman z bristolske univerze leto dni spremljal več kot 3000 prostovoljcev in njihove novoletne zaobljube. Na začetku je bilo 52 odstotkov sodelujočih trdno prepričanih, da jim bo uspelo. Po letu dni so se spet prešteli in ugotovili, da je samo dvanajstim odstotkom uspelo izpolniti svoje zaobljube. Ostalih 88 odstotkov je obležalo v prahu nekje ob poti.

Sedemnajsti januar očitno slavimo zelo množično.

Moški obljubljajo drugače: Wiseman pa ni spremljal le številk, preučeval je tudi, kaj je šlo narobe. Inzakaj. In ugotovil tole, moškim pri izpolnjevanju zaobljub ustreza drugačen pristop kot ženskam. Tako imajo moški večje možnosti za uspeh, če si zelo natančno opredelijo cilj, na primer namesto »shujšal bom« bolj natančno »shujšal bom pol kilograma na teden«, ali če se osredotočijo na dobre strani tega, da dosežejo cilj (da bodo lepo obtesani bolj privlačni, na primer).

Ženske se morajo izpolnjevanja zaobljub lotiti drugače: o svoji zaobljubi morajo povedati čim več ljudem – domačim, prijateljem – in si zagotoviti njihovo podporo. Če jih okolica spodbuja, bodo lažje dosegle cilj in se ne bodo kar vdale, ko se prvič spotaknejo – če se na primer pri hujšanju pregrešite s čokolado, to še ni končni poraz, temveč samo bežen spodrsljaj.

Pogosta napaka, ki vodi k opuščanju novoletnih obljub, je tudi to, da si ljudje postavijo preveč različnih ciljev. Več uspeha imajo tisti, ki se osredotočijo na en sam cilj. Na primer samo na hujšanje, o opuščanju kajenja bomo pa razmislili kdaj drugič. Starih razvad se je težko znebiti, vseh hkrati pa povsem nemogoče. Zato je treba izpolnjevanje zaobljub razporediti čez vse leto. Šele ko dosežete en cilj, si postavite novega.

Preveč zaobljub je spontanih, narejenih v zadnjem trenutku. Bolje si je vzeti čas in že prej razmisliti, kaj bi pri sebi spremenili. Če se šele na silvestrovo spomnite, oh, kaj pa zaobljube?, boste obljubili prvo, kar vam bo prišlo na misel. Napaka je tudi delanje vedno istih obljub, ki ste jih že večkrat prelomili, bolje je izbrati nov cilj ali vsaj poiskati nov način za dosego starega. Namesto da rečete, deset kilogramov moram shujšati, si raje obljubite, da boste več migali.

Zaobljube se sesujejo ob preveč meglenih in nedorečenih načrtih. Namesto, da sklenete, da boste tekli dvakrat na teden, recite, tek vsak torek in četrtek ob šestih. In, posebej če ste moški, namesto enega velikanskega projekta si zastavljajte kratkoročne mini-cilje, pri katerih se da uspeh izmeriti. Namesto da rečete, rad bi našel novo službo, si za ta teden zastavite nalogo, da boste na novo napisali svoj življenjepis, nato pa ga vsak teden pošljite enemu podjetju. In, posebej če ste ženska, ne krivite se preveč, če se pregrešite. Vsak se kdaj spotakne, ampak to še ni konec tekme. Se pač poberete in tečete naprej.

Ne mislite s praznim želodcem: ko preveč ambiciozno zastavljene zaobljube spektakularno potonejo v močvirju raztreščenih upov, reki samoočitkov in globokem tolmunu izpraznjenih vrečk čipsa, za to potem krivimo svojo šibko voljo. Tole je najboljša novica, ki jo boste slišali ta teden, za prelom zaobljub pravzaprav sploh niste sami krivi. Volja je zadeva, ki ima svoje omejitve, nek psiholog jo je primerjal z bicepsom na roki – dvignete lahko samo tolikšno težo, potem vam roka omahne in vse odleti po tleh. Z voljo je enako.

Večina ljudi misli, da je močna volja pač stvar značaja, a v resnici z voljo upravlja prefrontalni korteks ali prefrontalna skorja, če vam je ljubše – del možganov takoj za čelom, ki pa ima še številne druge naloge, na primer koncentracijo, kratkoročni spomin in reševanje abstraktnih problemov. In vi bi radi, da se ob vsem tem ukvarja še z vašim hujšanjem? Ne bo šlo, prefrontalna skorja nima časa za vaše novoletne zaobljube. Res se je ta predel med razvojem človeka precej razširil, a še vedno ni dovojl velik za vse, kar mu naložite. In tako kot utrujena mišica tudi prefrontalna skorja občasno potrebuje počitek. Utrujeni možgani se težko uprejo skušnjavi – in zato ste zvečer, po dolgem dnevu v službi, v največji nevarnosti, da si rečete, oh, k vragu z vsem skupaj in si privoščite pico. In sladoled. Ne govorimo na pamet. Vse to je znanstveno dokazano.

V nekem poskusu na univerzi Stanford so študente razdelili na dve skupini, ena si je morala zapomniti sedemmestno število, druga pa dvomestno. Potem so jih poslali v drugo sobo, kjer so morali izbrati med čokoladno torto ali sadno solato. Tisti s sedemmestnim številom v glavi so dvakrat pogosteje izbrali čokoladno torto kot druga skupina – kar dokazuje, pravi vodja poskusa, da se bolj obremenjeni možgani težje uprejo skušnjavi.

Če torej naložite kup zaobljub in velike energije vložite v izpolnitev ene, vam bo zmanjkalo energije za druge. Ker je količina volje omejena, so si novoletne zaobljube tekmice.

Bel slon v glavi: leta 2002 so na univerzi v Albanyju skupini moških naložili, naj v petih minutah napiše svoje misli in jim strogo zabičali, da pri tem ne smejo misliti na bele slone. Kontrolna skupina je morala reševati preproste matematične naloge. Potem so obe skupini povabili na pokušanje piva, vendar so jim povedali, da jih takoj za tem čaka vožnja avtomobila (in bi se bilo torej pametno pri pivu malce omejiti). Tisti, ki jim je po glavi brenčal prepovedani beli slon, so popili bistveno več piva kot kontrolna skupina, kar pomeni, da so se težje uprli skušnjavi. Ali v prevodu, močna volja potrebuje tudi veliko energije. Lahko bi tudi rekli, ne hujšajte na prazen želodec. In se ob hujšanju nikoli, prav nikoli, ne poskušajte zraven odreči še cigaretam.

Če možgane prikrajšate za kalorije, tudi če je le za nekaj ur, to vpliva na vaše obnašanje. Vzemimo tisti poskus z limonado, pri katerem so morali poskusni zajčki gledati dolgočasen video, pri tem pa ignorirati podnapise. Potem so jim ponudili kozarec limonade, polovica je dobila limonado s pravim sladkorjem, druga polovica limonado z umetnim sladilom. Nato so testirali njihovo samoobladovanje in so se tisti, ki so dobili umetno sladilo, odrezali bistveno slabše – pomanjkanje energije je zakrivilo pomanjkanje samodiscipline.

In zato vam tudi svetujejo, da nikoli ne nakupujte s praznim želodcem. Siti kupite manj.

Več v Zarji št. 2, 12.1.2016