Odločne besede iz naslova je izrekla pogumna Ensaf Haidar, ki je iz rok Martina Schulza pred evropskim parlamentom prejšnji teden prevzela nagrado, namenjeno njenemu možu Raifu Badawiju.
Nagrada Saharova za svobodo misli se imenuje po sovjetskem znanstveniku in disidentu Andreju Saharovu. Parlament EU jo podeljuje od leta 1988, in sicer posameznikom ali organizacijam, ki se borijo za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, zlasti za svobodo izražanja. Na zadnjem decembrskem zasedanju parlamenta je bila podelitev te nagrade osrednji dogodek. Letos sta bila med tremi finalisti zanjo še venezuelska demokratična opozicija in, posmrtno, ubiti vodilni ruski opozicijski politik Boris Nemcov. Na slovesnosti sta ju zastopala Jesus Torrealba, izvršni direktor Mesa de la Unidad Democratica, in Olga Šorina, izvršna direktorica fundacije za svobodo Boris Nemcov.
Pisec, ki je nehote pritisnil na tipko zla radikalnega muslimanstva. Kdo pa je 31-letni savdski bloger Raif Badawi? To je pisec, intelektualec, tihi upornik proti režimu, ki se je odločil razbiti srednjeveško mišljenje, v katero se pogreza arabski svet ter ga posredno vzdržujejo zahodni trgovci z orožjem in nafto. Na svojem blogu Free Saudi liberals je v svojih razmišljanjih pozival k strpnosti do drugače mislečih, svobodi govora in pisanja ter predvsem, to je bil tudi največji problem, k svobodi veroizpovedi.
Že leta 2012 je bil aretiran zaradi elektronske žalitve islamskih vrednot, obsojen na šest let zapora, 600 udarcev z bičem in visoko denarno kazen. Po prizadevanju mednarodne skupnosti za njegovo izpustitev ali ponovno sojenje pa je na ponovnem sojenju dobil še višjo zaporno kazen – deset let, tisoč udarcev in tudi denarno kazen so povišali. Morda ste tole prebrali prelahkotno, ampak pomislite – tisoč udarcev z bičem. Jih človek sploh preživi? Kolikor je znano, ne.
Članek v celoti v reviji Zarja št. 27, 22. 12. 2015
